Kako iz malo prostora ustvariti »luštkan« vrt?
V časih, ko so zunanje površine ob hišah vse manjše, se mnogi lastniki sprašujejo, ali je sploh mogoče na tako omejenem prostoru ustvariti lep, uporaben in prijeten vrt. A tudi majhen vrtič, če je dobro zasnovan, lahko zaživi kot pravi zeleni biser – prostor za sprostitev, lepoto in celo presenečenje.
Ga ni med nami, sem prepričan, ki ga ne bi navdušil pogled na čudovit vrt. Najsibo velik ali majhen, v podeželskem stilu ali urejen po japonskem navdihu, ali pa trata, obsajena z drevjem, grmovnicami in trajnicami – da je le dobro oblikovan, premišljeno in z okusom urejen, da se lahko razvije v enoten, a kljub temu raznolik življenjski prostor, ki nam lahko nudi prijetna doživetja in dodobra izboljša kakovost življenja.
PREBERITE TUDI:
Žal je takih vrtov malo! To še posebej velja za male vrtove, ki jih je vse več, a hkrati postajajo vse manjši. Lastnikom se morda zdi, da tako majhnega prostora preprosto ni mogoče urediti privlačno. Eden od vzrokov je zagotovo tudi pomanjkanje ustreznega znanja, čeprav so potrebe in želje po ureditvah takih prostorov vse večje.
Zakaj so torej privlačni in všečno urejeni mali vrtovi tako redki? Večina lastnikov se morda ne zaveda, kako temeljito lahko vrtni dizajn preoblikuje majhno posest. Tudi če verjamejo, da bi bilo njihov vrtič mogoče spremeniti v čudovit prostor, pogosto ne vedo, kako bi se tega lotili.
Ne gre torej za to, da ljudem ne bi bilo mar za lepe vrtove ali da jih ne bi hoteli imeti. Nasprotno! Le zaradi očitnih omejitev majhnih posesti, ki se zdijo nepremagljive, opustijo upanje, da bi bilo mogoče oblikovati lep in funkcionalen vrtni prostor, ki je pravzaprav dodatna dnevna soba na prostem.
Namen tega članka je na kratko predstaviti rešitve prej omenjenih težav in načela, na katerih temelji vsak posamezni predstavljeni primer vrtnega dizajna, ki so že v izdelavi tudi na terenu, a so še nedokončani. Sveže žemljice torej. Sicer pa je vrt živi organizem, ki nikoli ni zares dokončan. Podrejen je stalnim spremembam, a kljub temu z dizajnom dobimo koncept, po katerem ga lahko razvijamo skozi čas.
Naj omenim, da ne govorim o mondenih »beverly hills« vrtovih za goro denarja. Nekaj sicer stanejo tudi v tem članku predstavljeni vrtovi, a to je le majhen delček denarja, ki je bil potreben za parcelo, dovoljenja, soglasja in gradnjo stanovanjske hiše. Najhujše je torej že za vami! Vrta tudi ni treba niti ni mogoče ustvariti celega na en mah, zato se stroški zanj razdelijo na več let.
Kako izdelati pravi dizajn?
Posvetujmo se z duhom prostora! Genius loci je v religiji antičnega Rima pomenil zaščitniški duh prostora. Danes pa nam v vrtnem oblikovanju in arhitekturi ta izraz ne pomeni več potrebe po zaščiti, ampak potrebo ugotoviti vzdušje nekega prostora in njegove posebne lastnosti. Pri oblikovanju vrtov oblikovalcu noben princip ne služi bolje kot ravno koncept »posvetovanja z duhom prostora«, kar pomeni nekakšen odprti šesti čut, ki dovoli, da nam prostor sam razkrije svojo najpomembnejšo naravo in lastnosti, ki jim z dizajnom samo še sledimo.
Tudi najbolj pusta, dolgočasna ali popolnoma umetno ustvarjena območja – ne glede na to, kako neprivlačna, majhna ali velika so – vsebujejo nek osrednji motiv ali temo, okoli katere lahko zasnujemo dizajn. Prav to je razlog, da je vsak oblikovan vrt drugačen – unikat – četudi sta si dva vrta po velikosti, obliki ali celo zasaditvi z enakimi ali podobnimi rastlinami povsem podobna.
Ko se prvič srečamo z neznanim, novim prostorom, si najprej vzemimo čas, da nam »zleze pod kožo« – da ga začutimo. Dovolimo mu, da v nas prebudi neko reakcijo, ki jo nato skušamo razvozlati in razumeti: kaj jo je povzročilo in zakaj. Res je, sliši se nekoliko »vudu«, a pogosto gre preprosto za stvari v prostoru, ki so nam všeč. Morda kakšna rastlina že lepo prerašča ograjo, vrt že krasi skulptura, zanimiva skala ali ruševina, skupina drevnin v kotu ali odprt pogled v krajino … Ti elementi so lahko veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Majhen del suhozida ali zidu lahko obudi spomin na nekdanje, z zidovi ograjene vrtove, skromen, ozek prehod v zaraščenem vrtu pa lahko namiguje na čarobnost skritega vrta na drugi strani. Tudi nagibi terena so lahko izhodišče – za postavitev visoke grede ali oblikovanje teras. Vse to so teme, okoli katerih lahko zasnujemo vrtni dizajn.
Kaj pa, ko nas nekaj moti?
Velikokrat smo priče tudi neugodnim in nezaželenim elementom v prostoru, ki so lahko številni. Parcela je lahko dolgočasna, statična, brez cilja in namena, nezanimiva. Daljnovodi, energetski kabli in okoliške stavbe so lahko moteči, saj ne nudijo prav prijetnih razgledov. Tudi hrup iz okolice je lahko še kako moteč. Vrtu namenjen prostor je lahko divje preraščen ali pa popolnoma prazen, morda je razdrobljen na dele, ki so premajhni, da bi nas lahko privabili, lahko so utrjeni z neustreznimi, neestetskimi materiali ali tlaki, ali so nagibi terena preveliki ...
Te pomanjkljivosti so za oblikovanje vrta prav tako pomembne kot njegove prednosti. Če v prostoru čutimo neko težo, statičnost, nezadovoljstvo z njim, nam to sporoča prostor sam, če smo le odprtih čutov. Kar je bilo že narejeno v prostoru ali ni bilo, pa bi moralo biti, ne glede na potencial prostora, lahko v luči naših želja in prioritet povzroči odklonilen odziv. Na ta občutek nezadovoljstva z obstoječim stanjem moramo biti posebej pozorni že na začetku, da pomanjkljivosti odpravimo in proces odkrivanja možnosti v prostoru lahko steče. V postopkih odkrivanja in odpravljanja neugodnih prvin prostor osvobodimo prej ugotovljenih omejitev, kar nam omogoči razviti lepo, prijetno okolje in pravo zadovoljstvo.
Potrpežljivost je lepa čednost
Če se zdi motiv oblikovanja izmuzljive narave, bodimo potrpežljivi. Pogosto se duh prostora ne razkrije kar takoj, še posebej v prostorih, ki so bili popolnoma »otrebljeni« in zapuščeni, čisto prazni. Pozorni moramo biti na namige in ideje, ki nam spontano prihajajo na misel, in upoštevajmo tudi pripombe in ideje družinskih članov. Že izjava »Rad imam vrtnice« ali »Kaj pa skrivni vrt?« lahko osvetli pot do pravega dizajna, skladnega z lastnostmi prostora, ki ga oblikujemo. Take spontane pripombe so lahko pomembni namigi in jih je treba vsekakor upoštevati. Samo dva načina sta, kako izboljšati vrtni prostor – omejiti negativne in okrepiti njegove pozitivne lastnosti. Upoštevanje teh dveh načinov obrodi zanesljivo začetno izhodišče za oblikovanje čudovitega vrta, ki se zdi, kot da popolnoma naravno izhaja iz prostora samega.
Primer iz prakse #1:
To je res majhen vrt, meri le kakih 40 m2 in se nekoliko spogleduje s temo skritega ali tajnega vrta. Zasnova utrjenih peščenih površin je strogo formalna, sestavljena iz dveh kvadratov, ki sta v medsebojnem razmerju po zlatem rezu, v skladu z njim se tudi delno prekrivata. To je prostor za posedanje, za klop ali ležalni stol, ki bo nudil popolno zasebnost, saj je z vseh strani obsajen z ozko tisino živo mejo, višino pa prostoru dajejo judeževec, stebrasti japonski dren cvetličar in trije sirski oslezi, vzgojeni kot drevesca na različno visokih debelcih. Judeževec je posajen v središču večjega kvadrata, ki je hkrati ena od štirih točk, ki jih dobimo po vseh možnih zlatih rezih celega prostora. Za tako majhen prostor sem namenoma izbral relativno velika drevesa, saj bi s številnimi malimi rastlinami le poudaril majhnost prostora. Zaradi njihove višine se zdi prostor večji, kot je v resnici, k temu učinku prispeva tudi pot, ki do osrednjega prostora v vrtu nikakor ne vodi po bližnjici. Tudi modri odtenki cvetja pričarajo nekaj občutka večje globine prostora. Ta vrt smo posadili lansko jesen 2024.
Vrtič je nekoliko dvignjen nad utrjeno površino okrog stanovanjske hiše, nanj pa po treh stopničkah pridemo na potko, ki navidezno ne pelje nikamor, saj zasaditve preprečujejo, da bi vrt zaobjeli z enim pogledom. Šele na njenem koncu se odpre pogled na terasici v obliki kvadratov na desni in zasaditve, ki ju krasijo. Zato se prostor zdi večji, kot dejansko je.
Nekako takole bo videti vrtič z drugega konca terase.
Primer iz prakse #2:
Tudi ta vrt je še v delu. Drevje je bilo lansko jesen že posajeno, okrogla terasa, zaključena s finim, dobro nabitim samoveznim peskom granulacije 0–4 in z obrobo iz granitnih kock, pa je bila dokončana prav te dni. Torej je napočil čas, ko bomo posadili še grmovnice in večino trajnic. Počakale bodo le tiste, ki potrebujejo senco drevja in večjih grmovnic za uspešno rast. Na mestu, kjer je zdaj ta okrasni vrtič, velik okrog 100 m, je bil prej zelenjavni vrt, ki smo ga prestavili pred dve visokodebelni, stari jablani, na njegovem južnem robu pa smo ga omejili z ozko živico iz tise. Pravzaprav gre za dva vrtova v enem, ki imata vsak popolnoma drugačen namen. Oba hkrati je mogoče opazovati z dvignjene, pokrite terase, zaščitene pred dežjem (označena je z rumeno barvo). V okrasnem delu sta še dva prostora za posedanje: eden je pod pergolo, ki bo postavljena ob južni steni garaže, drugi pa bo na okrogli terasi, obsajeni z okrasnim drevjem, grmovnicami in trajnicami tako, da pridobitnega vrta ne bo mogoče videti, krošnji obeh jablan pa bosta lepo ozadje, ki bosta oba dela vrta vendarle povezali med seboj in poudarili njegovo prostornost.
Pogled izpod pergole. Ozka stezica pelje do okrogle terase, ki jo bo popoldne, ko imajo lastniki največ časa za prijetno posedanje, pred močnim soncem branilo judeževo drevo, v njegovi senci bodo uživale avkube, čilske fuksije, hoste in nekaj praproti. Na dveh mestih posajeni grmi floridskega dišečnika pa bodo – poleg lepega habitusa – prostoru dodali tudi prijeten vonj. Da shema pozimi ne bo razpadla, bodo poskrbeli zimzeleni balkanski bori kompaktne rasti (»Compact Gem«), japonske avkube, dve stebrasti zlati tisi in pisanolistna japonska trdoleska.
Primer iz prakse #3:
Tudi ta vrt, ki smo ga zasadili pred dvema letoma, ni kaj dosti večji od 100 m2. Da se zdi zares velik, pripomore dizajn utrjenih poti in manjših teras, ki vodijo skozi vrt po karseda najdaljši poti, bližnjica pa je samo ena: od klopi zgoraj levo se ni treba vračati po isti poti mimo pergole. Prostori za posedanje so trije: prva je klasična klop, kjer se bomo martinčkali v hladnejših dneh spomladi ali jeseni, ko iščemo sončno toploto, saj je ta del vrta ves dan obsijan s soncem. Na pergoli rasteta dve sorti namizne trte – ena bela in druga črna –, ki bosta poleti nudili hladno senco za prijetno posedanje. Za še večji užitek v teh kotičkih že skrbi rozarij, zasajen z odpornimi in čudovito dišečimi vrtnicami ter pravo sivko. Da je vrt razdeljen na več prostorov in se zato zdi večji, kot dejansko je, pripomoreta še dve živi meji iz tise, ki zakrivata pogled in dajeta učinek »kajjepazadajkajnovega« in dodatno usmerjata sprehajalca naprej v raziskovanje vrta. In ta vrt ima še nekaj, česar prej predstavljena nimata: čudovit razgled. Izpod pergole in s klopi se odpira pogled na velik del Gorenjske – temu pravimo »izposojena krajina«. Vrt se zdi ogromen, saj na tej strani navidezno sploh ni omejen. Vse je naše!
Vstopna pot vodi pogled in korak pod kotom 45° naprej po vrtu. To še podkrepi tisina živa meja, ki pa bo ožja in višja, kot jo spodaj v sredini kaže tale računalniški model.
Višino in s tem poudarek prostoru bodo temu vrtu dala že posajena, a še majhna drevesa in večji grmi: judeževec, kot osrednja točka, pa šmarna hrušica, japonski dren, rumeni dren, pritlikavi balkanski bori, ki zrastejo do 3 m v višino, in obe tisini živi meji. Majhnim grmovnicam, trajnicam in okrasnim čebulicam se tudi ne bomo odpovedali.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je specialist za oblikovanje okolja z rastlinami, strokovnjak za obrezovanje sadnega drevja in starosta v poznavanju sveta mikroorganizmov. Če potrebujete prenovo vrta ali je vaše sadno drevje potrebno strokovne rezi, pokličite na 041 378 705 in Matjažu zaupajte svoje želje. Rezultati vas bodo osupnili! Vabljeni tudi v FB skupino Vrt in mi, kjer Matjaž tudi redno odgovarja na vprašanja vrtičkarjev.
