Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Tudi pri nas je letošnja letina paradižnika izredno lepa. In, ko me kar malo izzivajo tu pa tam z izrednimi dosežki, ponujam tudi jaz svojega; ne le paradižnik, ki ima “le” 6 g, drugi 16 g (lahko bi jih uporabil za uteži pri kakšni novi ME) in naslednji, ki presega 1500 g. Tudi por ni kar tako, saj je “elektronika” pokazala krepko preko 1000 g, kar velja tudi za kumarice. Zaščita proti boleznim je bila le z “bio-sodinim” preparatom v začetku vegetacije in naravnim insekticidom, ko so paradižnik na začetku junija napadle “črne krilate uši”.

SICER PA, takole se lotevamo reči, tudi nekaj “ljubezni” je poleg, brez katere bi svet bil dolgočasen in pust.

Sajenje:

Pomembno je, da paradižnike sadimo v toplo zemljo. Sadike (odvisno od sorte) zakopljemo 40 do 60 cm narazen globoko v zemljo. Paradižnik namreč korenine lahko razvije tudi iz stebla in bo, če ga bomo posadili bolj globoko, odpornejši na sušo. Da bo v zemlji večja površina stebla, sadike zakopljite postrani. Nič ne de, če bodo na začetku izgledali nenavadno. Po nekaj sončnih dneh se bodo rastline postavile navpično, proti soncu.

Paradižnike sadimo vedno na toplo, sončno mesto, pri izbiri gredice pa upoštevamo princip kolobarjenja – nikoli na isto mesto kot preteklo leto. Izogibajmo se tudi sajenju v zemljo, kjer je preteklo sezono rasel krompir, saj imata s paradižnikom nekaj skupnih škodljivcev.

Temperatura in vlaga:

Rastlina najbolje uspeva, če je talna temperatura 24°C, če se temperatura tal dvigne nad 35°C, paradižnik neha rasti. V vročini je zelo dobrodošla kakšna zastirka okoli rastline . Potrebuje tudi obilo talne vlage ; najbolje je kapljično namakanje ali pač tudi postavitev prirezanih plastenk v katere redno nalivamo deževnico .

Gnojenje:

Paradižnik ni preveč zahteven za humus, mu pa zelo prija, če ga z njim pocartamo ob sajenju. Pred presajanjem sadik pri nas gredo pognojmio z briketiranim naravnim gnojilom. Med vegetacijo dognojujemo po potrebi – dva do tri krat tudi in predvsem s kalcijevimi raztopinami, ki preprečuje gnitje plodov (na dnu ploda) .

Dušik podaljšuje rastno dobo, posebno, če primankuje fosforja. Če primankuje dušika, je celotna rastlina slabo razvita, listi so manjši in rumenkasti, rastlina prej zraste in plodovi so slabše razviti.

Fosfor pospešuje zgodnost, nastavljanje in dozorevanje plodov na prvih cvetnih grozdih. Paradižnik izčrpa iz tal veliko kalija in kalcija.

Preveč kalija zadržuje zorenje, vendar pa izboljša okus.

Galerija

Arhiv Lokalno.si