Stane Sušnik

Venenje cvetov in listov

Najpogostejši vzrok za venenje hortenzij sredi poletja ni pomanjkanje vode, kot bi morda sklepali na prvi pogled. V resnici gre pogosto za naravno zaščito rastline pred vročino. Ob visoki temperaturi hortenzije zaprejo listne reže, da bi zmanjšale izhlapevanje, kar se navzven kaže kot povešeni listi in cvetovi. Nekatere sorte bodo tudi že počasi odcvetele, zato taki cvetovi naravno začnejo spreminjati barvo, porjavijo ali posivijo. Razloga za preplah ni, dokler po tem, ko rastlino zjutraj temeljito zalijemo, ta dobi nazaj svoj prvoten videz. Če je temu tako, do začasnega venenja pride zaradi zaščite pred izhlapevanjem.

Shutterstock

Ni pa venenje vedno povsem nedolžno ... Nakazuje namreč lahko tudi na poškodbe korenin in na napade bolezni ter škodljivce. Še posebno pri hortenzijah, ki rastejo v koritih in loncih na sončni legi, se lahko korenine ob visokih temperaturah pregrejejo. V kolikor bi rastlino pustili na istem mestu, bi lahko pregretje vodilo do propada rastline. Zato jo je treba prestaviti na bolj senčno mesto, zalivamo pa jih vedno v hladnejšem delu dneva, z mlačno vodo, ne preveč naenkrat ampak rajši večkrat po malo, da preprečimo še dodatni stres korenin. Priporočljivo je tla prekriti tudi z zastirko in po potrebi rastlino senčiti.

PREBERITE TUDI:

Vrt

Kako poleti ohladiti vrt – 5 rešitev za prijetno osvežitev v hudi vročini

Okrasni

7 najboljših rastlin za zasaditve okoli domačega bazena

Če hortenzija vene zaradi gnitja korenin, je nujno ukrepati hitro – sicer lahko rastlina odmre. Gnitje korenin običajno povzročajo zastajanje vode, slaba drenaža ali prekomerno zalivanje, še posebej v loncih ali na neprepustnih tleh. Če torej vidimo, da rastlina kljub temu, da ima dovolj vode, poveša svoje liste, prenehamo z dodatnim zalivanjem. Tudi poletna pripeka ne opravičuje vsakodnevnega zalivanja, če je zemlja že mokra … V kolikor tudi to ne pomaga in rastlina še vedno hira, jo moramo presaditi in ji ob tem obrezati zgnile korenine. Koreninsko grudo tudi očistimo z mlačno vodo. Nato rastlino posadimo v novo, suho in zračno mešanico zemlje z dobro drenažo. Lonec mora imeti dovolj lukenj za odtekanje vode.

Shutterstock

Za venenje so lahko krive tudi bolezni in škodljivci. Če gre za bolezni, okužene liste ali celo cele veje odstranimo, rastline poškropimo s fungicidom, nato pa pazimo, da ne zalivamo po listih in cvetovih saj to spodbuja nastanek plesni. V primeru škodljivcev uporabimo ekološke insekticide in krepimo odpornost z občasnim škropljenjem s čajem iz kopriv ali morskimi algami.

Rumenenje listov

Rumenenje listov je prav tako pogost poletni pojav. Če žile ostajajo zelene, listna ploskev pa rumeni, gre najverjetneje za pomanjkanje železa. Do tega pride, kadar je zemlja preveč bazična, kar pogosto opazimo ob betonskih zidovih ali pri vodi z višjo pH-vrednostjo. Pomagamo si lahko z dodajanjem železovih gnojil v kelatni obliki ali z uporabo kislih zastirk, kot so borove iglice, kavna usedlina ali šota, ki znižajo pH zemlje.

 V primeru, ko so listi enakomerno rumeni, rast pa počasna, gre najverjetneje za pomanjkanje dušika. Takrat dodamo gnojilo z dušikom ali posebno gnojilo za hortenzije z mikroelementi.

Shutterstock

Listi lahko porumenijo tudi, ko so že nekaj časa prisotni na rastlini. Če se to dogaja v manjšem obsegu in rastlina sicer deluje zdrava, rumenenje nastane kot odziv na naravni pojav staranja. V tem primeru rumene liste le odstranimo, predvsem zato, da ne postanejo žarišče bolezni. Nekateri sicer odpadejo tudi sami od sebe.

Poleti se poveča tudi prisotnost škodljivcev. Uši, pršice in resarji se zadržujejo na spodnji strani listov, na mladih poganjkih in cvetovih, kjer povzročajo drobne poškodbe, listi pa lahko porumenijo, srebrnijo ali se zvijajo. Napadene dele čim prej odstranimo, rastlino osvežimo z nežnim tušem, po potrebi pa posežemo po naravnih pripravkih, kot so neemovo olje ali kalijevo milo.

Rjavi ali ožgani listni robovi

Še en pojav, ki poleti hitro vzbudi skrb, so rjavi ali ožgani listni robovi. Največkrat to opazimo pri hortenzijah, ki rastejo na izpostavljenih, sončnih legah, še posebej na južni strani hiše - ta namreč pogosto postanejo žrtev sončnih ožigov. Listi postanejo rjavi ali prosojni, cvetovi pa se izsušijo in izgubijo barvo. V takih primerih je priporočljivo, da rastlini v najbolj vročih urah dneva zagotovimo delno senco, bodisi z naravno zaščito drugih rastlin bodisi s senčilno mrežo.

Shutterstock

Za sušenje listnih robov je lahko krivo tudi nepravilno zalivanje. Pojavi se, ko rastlina dolgo časa ne dobi dovolj vode (kar je mogoče tudi ob površnem in plitkem rednem zalivanju), lahko pa razlog tiči tudi v uporabi vode z visoko vsebnostjo apnenca. Slednja zvišuje pH zemlje, kar hortenzijam ne ustreza, saj v preveč bazičnih tleh težje vsrkajo hranila. Poleg rjavih listnih robov lahko pri slednjem vzroku opazimo tudi bledenje listov in počasno rast rastline. Pomembno je, da začnemo za vodo za zalivanje uporabljati deževnico, dodamo pa lahko tudi nekaj šote oziroma druge kisle organske snovi. 

Za zdravje listov so pomembne tudi primerne vrednosti mineralov. Ob pomanjkanju kalija ali magnezija začnejo robovi počasi rjaveti, včasih s svetlim prehodom med zelenim in rjavim delom. Rešitev je enostavna - uporabimo tekoče gnojilo z mikroelementi, posebej prilagojenimi okrasnim grmovnicam. S količino vseh vrst gnojil pa smo vedno previdni; če pretiravamo z njimi, zlasti s tistimi, ki vsebujejo veliko dušika, lahko korenine »ožgemo«. Posledica je rjavenje konic in robov, listi pa lahko postanejo bledi ali lisasti. Če sumite, da je razlog slednji, rastlino nekaj dni izdatno spirajte z vodo in začasno prekinite z gnojenjem.