SloSki

V zgodovini poletnih velikih nagrad, za katere se zdi, da z leti izgubljajo na veljavi, imamo Slovenci doslej enega zmagovalca med moškimi in tri med ženskami. Med skakalci se lahko z zmago v tem tekmovanju pohvali le Jernej Damjan, ki mu je to uspelo leta 2014, že leto prej pa je bil drugi, tako kot že pred njim Robert Kranjec in Jurij Tepeš. Zadnja Slovenca med vodilno trojico v končnem seštevku sta bila leta 2017 kot drugi Anže Lanišek, ki takrat še ni sodil med boljše v svetovnem pokalu, ter dve leti pozneje kot tretji Timi Zajc. V zadnjem obdobju Slovenci temu tekmovanju vsaj pri moških več ne posvečajo posebne pozornosti, saj se ga najboljši udeležujejo le na finalu in morda še kakšni tekmi pred njim.

· Domači

Domen Prevc ponosno sprejel pomembno vlogo

Lansko poletje sta serijo poletnih tekem Miha Zajc in Anže Lanišek kot najboljša sklenila na 24. in 37. mestu, a nastopila le na zadnjih treh posamičnih tekmah, Zajc je finale v Klingenthalu celo sklenil kot drugi. Če je kdo sklepal, da je bil to slab pokazatelj za zimsko sezono, so ga Slovenci vsekakor demantirali. Letos, ko je bil najboljši Slovenec v seštevku Lovro Kos na 14. mestu, so nastopoma na zadnjih dveh prizoriščih dodali še olimpijsko generalko v Predazzu. S tretjim mestom Domna Prevca, ki ima za sabo še najboljšo poletno sezono, in drugim mešane ekipe so slovenski orli tudi tokrat finale poletne velike nagrade končali na zmagovalnem odru, kar je pred začetkom zimske sezone celo pomembnejše kot skupni seštevek, ki, kot kažejo rezultati zadnjih sezon, ne odraža neke realne slike, po kateri bi lahko sklepali, kdo so favoriti za zimo.

V ospredju po večini avtsajderji

Če so v začetku tega stoletja kar nekaj let zapored v poletni veliki nagradi in nato svetovnem pokalu zmagovali isti skakalci, se je to v zadnjih letih precej spremenilo. Zmagovalca tega tekmovanja v letih 2021 in 2022 Halvor Egnar Granerud in David Kubacki sta še igrala pomembno vlogo tudi pozimi in svetovni pokal nato sklenila na četrtem mestu, medtem ko to nikakor ne velja za najboljša v letih 2023 in 2024, Bolgara Vladimirja Zografskega in Poljaka Pavla Waska, ki sta nato zimsko sezono končala na 37. in 14. mestu. Letos so prva tri mesta v tem tekmovanju osvojili Nemec Philipp Raimund, ob koncu zadnje zimske sezone na 24. mestu, Japonec Sakutaro Kobajaši, ki je bil 40., ter Avstrijec Niklas Bachlinger, ki v svetovnem pokalu sploh še ni skakal. Jasno je, da najboljše poletna velika nagrada zanima le še toliko, da na eni ali dveh tekmah preverijo, kam trenutno sodijo.

SloSki

Prevčeva drugače kot lani

Pri ženskah so tekme za poletno veliko nagrado vpeljali šele leta 2012, vse do leta 2019 pa je bila skupna zmagovalka le ena, Japonka Sara Takanaši. Od nje so primat nato prevzele Slovenke, med letoma 2021 in 2023 je bila dvakrat najboljša Urša Bogataj in enkrat Nika Vodan (takrat še Križnar). Zadnji dve zmagovalki, lani Italijanka Lara Malsiner in letos Japonka Nozomi Marujama, v zadnji zimi na 16. in 18. mestu, pa sodita v kategorijo tistih, ki jih na snegu nihče ne prišteva med favoritinje.

V tem kontekstu velja omeniti še najboljšo skakalko zadnjih dveh svetovnih pokalov Niko Prevc, ki ji do letos poletne tekme niso posebej dišale. Še lani, ko je bila v seštevku sedma, je zabeležila le po dve šesti in deveti in 21. mesto. No, letos se je precej popravila tudi v tem segmentu ter po treh zmagah, dveh drugih, četrtem in petem mestu zaostala le za Marujamo. Če ne bi izpustila tekem v Rasnovu, bi bila skoraj gotovo tudi skupna zmagovalka, a si tega dejstva zagotovo ne žene posebej k srcu.