Sašo Bizjak / MPA

• Pod Poncami še zadnje dejanje sezone

V slovenskem taboru imajo spet visoke ambicije, ki so upravičene. Na petkovi posamični tekmi je zmagal Domen Prevc, drugi pa je bil Anže Lanišek.

• Domen Prevc: "Iskreno sem upal, da me bo Lanišek premagal"

Tudi na včerajšnji ekipni tekmi, na kateri je bila Slovenija tretja, sta bila oba odlična, če gledamo posamične rezultate: Prevc bi znova zmagal, Lanišek pa bi bil tretji.

Ob uspehu Slovencev je skrita želja planiških prirediteljev tudi polet prek 250 metrov, morda celo do znamke svetovnega rekorda.

• Planica je kraljica: bo neslo preko 250 metrov?

Uradni rekord ima sicer še vedno lasti  Stefan Kraft, ki je pred osmimi leti na letalnici v Vikersundu preskočil magično mejo 250 metrov. Izvrstni Avstrijec je pristal pri 253,5 metra, a to ni bil najdaljši polet doslej na svetu. Japonski smučarski skakalec Rjoju Kobajaši se je lani aprila v okviru projekta Red Bulla mudil na Islandiji, želel je postati sploh prvi smučarski skakalec v zgodovini, ki bi mu uspelo preskočiti mejo 300 metrov.

V kraju Hlidarfjall so namreč po vzoru profila letalnice v Vikersunduzgradili letalnico, na kateri naj bi bilo mogoče preskočiti to osupljivo znamko. Odlični Japonec sicer ni poletel čez 300, je pa skočil neverjetnih 291 metrov.

Joerg Mitter/Red Bull Content Pool

"To so moje sanje"

"Težko je ubesediti ta občutek. To so moje sanje," je povedal po najdaljšem poletu človeka na smučeh. "Ta izkušnja bo dvignila mojo kariero, ta rekord bo moj vir moči za naprej. Septembra 2023, ko sem prvič obiskal ta kraj, sem videl le skalo. Takrat si je bilo težko predstavljati ta kraj pokrit s snegom, vedel pa sem, da ima to mesto popolno naravno pobočje. Boljše skakalnice si ne bi mogel želeti. To je bila neverjetna izkušnja."

Kdaj čez 300 m?

Vprašanje, kdaj bi lahko človek poletel čez 300 metrov, je eno največjih v smučarskih poletih. Strokovnjaki menijo, da bi se to lahko zgodilo v prihodnjih desetletjih, vendar je to odvisno od več dejavnikov.

Omejitve letalnic

Največja letalnica na svetu (Vikersund, Norveška) ima trenutno uradno dovoljenje za skoke do 270–280 metrov, vendar bi morali letalnice znatno povečati, da bi omogočale skoke prek300 m. Planica ima potencial za daljše polete, a so organizatorji in FIS previdni zaradi varnosti.

• Letalnica bratov Gorišek: načrti so nastali v Libiji, prvi skočil Oman

Obremenitev 360 kg

Človeško telo je pod ogromnimi obremenitvami pri dolgih poletih – ob pristanku skakalci doživljajo do 6G sile, kar močno obremenjuje kolena in hrbtenico.To pomeni v praksi, da če skakalec tehta 60 kilogramov, bo ob pristanku njegova dejanska obremenitev znašala 60 kg x 6 kar je 360 kilogramov. To pomeni, da njegova kolena, hrbtenica, sklepi ob pristanku doživijo pritisk, kot da bi tehtal 360 kg za delček sekunde.

Strokovnjaki opozarjajo, da bi bilo za 300-metrski skok potrebno prilagoditi opremo, predvsem skakalne čevlje in vezi, da bi zmanjšali obremenitve pri pristanku.

Razvoj opreme in tehnologije

Napredek v aerodinamiki dresov, smuči in materialov bi lahko omogočil daljše polete brez večjih sprememb na letalnicah. Računalniške simulacije kažejo, da bi pri trenutnih pogojih in tehnologiji lahko skakalci dosegali 270–280 metrov, vendar je 300 metrov še vedno vprašljivo.

Kaj pravi FIS?

Mednarodna smučarska zveza (FIS) ima stroga pravila glede velikosti letalnic in varnosti. Trenutno ne dovoljuje večjih sprememb, ki bi omogočile skoke čez 300 m.

Nekateri nekdanji skakalci in trenerji, najbolj viden med njimi je Janne Ahonen, verjamejo, da je meja300 m tehnično mogoča, a FIS verjetno še nekaj časa ne bo dovolil takšnih poletov zaradi varnosti.

Bomo čakali še 30 let?

Če bi letalnice nadgradili in izboljšali varnostno opremo, bi lahko videli 300-metrski polet v naslednjih 20–30 letih. Vendar pa je to vprašanje predvsem varnosti, ne tehnološke izvedljivosti. Do takrat bodo skakalci verjetno ostali pri mejah okoli 260–270 metrov.