Luka Vovk/M24.si

Organizatorji so mirni, saj je v dolini pod Poncami več kot dovolj snega, pričakujejo pa tudi rekorden obisk in seveda upajo na rekorden skok.

Pobrskali smo, kaj prelomnega, rekordnega in zanimivega se je v prelepi Planici dogajalo v zadnjih 95 letih.

• Planica vse bližje, snega je več kot dovolj

20 zanimivih in manj znanih dejstev:

1. 1930- Planica je dobila prvo 20-metrsko skakalnico, ki je stala ob cesti med Bloudkovo velikanko in zapuščenima skakalnicama pri železniški postaji v Ratečah.

2. Prvi uradni svetovni rekord v Planici je postavil Norvežan Birger Ruud leta 1934, s skokom 92 metrov.

3. 1935 - Stanko Bloudek je prerisal profil velikanke, ki so jo nato ustrezno popravili, kar je omogočilo daljše skoke. Bloudek je bil nato glavni inženir pri povečevanju in posodabljanju skakalnic v Planici vse do leta 1959, velikanka je postala znana kot Bloudkova velikanka. Ivan Rožman pa se je zaradi spora o originalnem avtorstvu te skakalnice za vedno umaknil iz Planice.

4. Planica je bila prizorišče prvega skoka preko 100 metrov – leta 1936 je Severin "Sepp" Bradl kot prvi človek v zgodovini skočil 101,5 metra.

5. Prva ženska, ki je skočila na letalnici v Planici, je bilaKatarina Althaus (Nemčija) leta 2023, s skokom 184 metrov.

6. Leta 1985 je Matti Nykänen prvič v zgodovini preletel 190 metrov, s skokom 191 metrov.

Sašo Bizjak

7. Največ gledalcevv Planici je bilo leta 2016, ko je blestel Peter Prevc – na prizorišču je bilo več kot 111.000 ljudi.

8. Najdlje je na Letalnici bratov Gorišek leta 2019 poletel Japonec Rjoju Kobajaši, ki so mu namirili 252 metrov. Uradni rekord letalnic ima v lasti trenutno Stefan Kraft (Avstrija) s skokom 253,5 metra leta 2017 v Vikersundu.

9. Planica je bila prva letalnica na svetu, ki je omogočala skoke prek 200 metrov – finski čudežni deček Toni Nieminen je leta 1994 prvi uradno preletel 200 metrov (203 m). Tako se je postavil ob bok Seppu Bradlu, ki je v Planici prvič presegel stotico.

10. Največ zmag na poletih v Planici ima Gregor Schlierenzauer (Avstrija), ki je zmagal 9-krat.

11. Največ zmag med Slovenci ima Peter Prevc, ki je v Planici zmagal 6-krat. Svojo pot med svetovno elito je leta 2024 zaključil s 24 zmagami in 62 stopničkami med posamezniki. Točno za polovico pa je manjši njegov ekipni izplen: 31 stopničk, od tega 12 zmag.

12. Leta 1997 je največji uspeh v zgodovini slovenskega skakalnega športa dosegel Primož Peterka. Pod Poncami je bil četrti in drugi, v skupnem seštevku pa je ugnal glavnega tekmeca Nemca Dietherja Thomo. S tem je postal prvi Slovenec, ki je dvignil veliki kristalni globus, zmagal pa je tudi v posebnem seštevku poletov.

13. Planica je leta 2023 prvič gostila svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, kjer so slovenski skakalci osvojili več medalj.

14. Televizija Slovenija je prvi prenos smučarskih skokov iz Planice pripravila leta 1960, za kar je takrat požela številne pohvale.

15. Prvi, ki se je preko radijskih valov oglasil iz Planice je bil Drago Ulaga leta 1934.

16. Največje število svetovnih rekordov na enem prizorišču – v Planici jih je bilo postavljenih več kot 40, kar je največ med vsemi letalnicami na svetu.

17. Najdlje je v Planici poletel Gregor Schlierenzauer, leta 2018 je izenačil rekordno daljavo Krafta (253,5 metra), a se ni obdržal na nogah, tako da rekord ne velja. 

18. Februarja 1961 je Jože Šlibar, kot prvi Slovenec, postavil svetovni rekord v smučarskih skokih. Na nemški skakalnici v Obersdorfu je dosegel dolžino 141 metrov in s tem skokom izboljšal skoraj deset let star rekord, ki ga je na isti skakalnici dosegel Finec Tauna Luira (139 m).

19. Leta 2012 je Robert Kranjec postal prvi Slovenec z zmago na letalnici bratov Gorišek, še enkrat tam slavil štiri leta kasneje ter bil še dvakrat drugi in štirikrat tretji, dvakrat pa najboljši tudi z ekipo. 

20. Planica ostaja simbol smučarskih poletov in vsako leto privablja množice gledalcev, ki uživajo v izjemnih dosežkih skakalcev.