alesfevzer.com

Pretekli torek so v dvorani Tivoli hokejski navijači prvič to sezono (in prvič po aprilskem finalu) lahko spremljali večni hokejski derbi. Olimpija proti Jesenicam, zeleni proti rdečim. Tradicija rivalstva, ki jo v slovenskem športu težko najdemo še kje, verjetno lahko v isti koš damo le še goreče rivalstvo med nogometaši Olimpije in Maribora, potem se seznam konča.

Prav derbiji so tisto, kar privlači največ navijačev, kar najbolj razburka strasti, kar prinaša največjo motivacijo. Derbiji so maksima tako za gledalce kot za športnike, zato je stanje, v katerem se je slovenski hokejski svet znašel nekaj najbolj grozljivega, srhljivega – kajti že nekaj časa vse kaže na to, da bo ta velika hokejska tradicija na sončni strani Alp preprosto izginila.

Če v Ljubljani, v ledenem Tivoliju cvetijo rožice, ko Olimpija v najboljšem regionalnem tekmovanju, ligi ICEHL, v šestih krogih ni utrpela niti enega poraza, je diametralno obratno na Gorenjskem.

Na robu propada

Prvo moštvo Jesenic, ki so dolgoletna slovenska hokejska prestolnica, je na robu propada. Zadnje mesece (če ne že leta) prvi hokejski klub iz mesta narcis in jekla bije bitko pred smrtjo.

Že vrsto let so pri HK Jesenice delovali s kar se da minimalnimi stroški, pa tudi s finančno pomočjo Hokejske zveze Slovenije, in komajda preživeli. Ko je maja dolgoletni generalni sponzor naznanil, da se umika iz vseh športnih društev, je ideja o propadu postala realnost.

Vodstvo HZS se je (spet) vpletlo v reševanje jeseniškega kluba, kajti slovenski hokejski svet si ne more in tudi ne sme privoščiti, da bi izgubili še eno člansko moštvo, kaj šele, da bi izgubil klub s 77-letno tradicijo, ki je predvsem znan po tem, da iz njegovih vrst prihaja največ reprezentantov, ki kali najbolj uspešne slovenske igralce.

alesfevzer.com

Kislo jabolko

Vodstvo HK Jesenic več sezon ni našlo posluha v lokalnem okolju, ki je v pogledu sponzorstev ostal izredno skromen. Pomagalo ni niti to, da je Peter Bohinec, do nedavnega predsednik kluba zadnja leta prvi mož mesta Jesenice, župan. Tudi direktor in prvi operativec kluba Anže Pogačar je bil na tem, da puško vrže v koruzo, a so ga nazadnje proti temu prepričali igralci.

Klub ta trenutek nima uradno niti enega človeka v vodstvu, vsi funkcionarji so odstopili, v zadnjih mesecih se ni našel niti eden, ki bi bil pripravljen zagristi v to kislo in piškavo jabolko.

HZS je poskrbela, da se je ekipa to poletje sploh zbrala, da je mesto glavnega trenerja prevzel Nik Zupančič. Predsednik HZS Matjaž Rakovec in generalni sekretar HZS Dejan Kontrec sta celo poletje trkala na vrata, iskala nove sponzorje, glavnega pokrovitelja, a slednjega nista našla, denarja ni oziroma ga nihče ni pripravljen dati.

alesfevzer.com

Amaterski klub

Jesenice so ne glede na vse ostale v ligi AHL, za katero klub potrebuje minimalno pol milijona evrov, ki pa jih še zdaleč nima. Jesenice so tako postale amaterski klub. Vsi igralci igrajo brezplačno, tisti, ki si tega niso mogli privoščiti, so kariere zaključili. Slovenski hokej je s tem veliko izgubil, ne predstavljamo si, kakšna bi bila usoda slovenskega hokeja na sploh, če bo klub res primoran zapreti vrata. In daleč od tega nismo.

Vrsto let smo se naposlušali kritiziranja vodstva tega kluba, spremljali že tako slabo stanje, a tako slabo, kot je zdaj, še ni bilo. Kritizirati je najlažje, pomagati pa očitno najtežje, kajti vsi največji kritiki zdaj, ko bi bilo najbolj treba, v ospredje niso stopili s svežimi idejami, z rešitvami, temveč so zdaj, ko je res treba strniti vrste in pomagati, nekje tiho skriti.

Težko se je na Jesenicah ozirati v prihodnost, vprašanje, če ta za prvo člansko moštvo sploh obstaja, a hkrati vsak še tako bežni športni spremljevalec točno ve, da bi bile posledice popolnega propada članskega moštva Jesenic katastrofalne.