Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Krajevna knjižnica Senovo je v torek, 13. decembra, v sodelovanju s PD Bohor Senovo ob mednarodnem dnevu gora organizirala predavanje vrhunskega slovenskega alpinista s svetovno prepoznavnostjo Silva Kara. Prireditev je potekala v okviru festivala Brati gore, katerega namen je povezovati ljudi, ki imajo radi knjige in gore.

Silvo Karo je zbrane ljubitelje planinstva in alpinizma popeljal po poti svoje več kot štirideset let trajajoče alpinistične kariere, ki jo je pred leti opisal v knjigi Alpinist. V tem obdobju, ki je segalo »od romantičnih analognih sedemdesetih do drvečih digitalnih let novega tisočletja«, je bil priča neverjetnemu tehnološkemu razvoju na področju alpinistične opreme, saj je bila le-ta na začetku njegove poti mnogo skromnejša. Izhajajoč iz številčne kmečke družine, ki mu je predstavljala popotnico skromnosti in trdega dela, je prve korake v gore naredil ob domačem duhovniku, ki je skupino mladih popeljal na nočni pohod na Triglav. Ljubezen do gora je bila rojena in njej je posvetil svoje življenje. Pot, na kateri je opravil okoli 2.000 plezalnih vzponov, med njimi 320 prvenstvenih in sodeloval pri 27 alpinistično-plezalnih odpravah po svetu, ga je vodila od evropskih do severno in južnoameriških gora ter Himalaje. Njegova velika ljubezen so patagonske gore, sicer pa so ga najbolj zaznamovale visoke stene Fitz Roya, Cerro Torreja, Torre Eggerja in Bhagirathija.

Spoznanje, da moraš biti hitrejši od svetovnega alpinizma, če ga želiš ujeti, ga je vodilo pri izpopolnjevanju in razvijanju plezalnih spretnosti, ki jih je pilil tudi s plezanjem po domačih obzidjih. Želja preseči dosežke predhodnih generacij alpinistov ga je s soplezalci vodila k uspehom in ga sčasoma pripeljala do t. i. light and fast načina plezanja, znanega tudi kot alpski slog. Za to »čistejšo« obliko plezanja je značilna maloštevilna ekipa, minimalen nabor opreme in hrane, hiter slog plezanja ter vrhunska telesna pripravljenost posameznika.

Seveda alpinizem še zdaleč ni vedno pot zmagoslavja in tudi Silvo Karo je občutil izgubo alpinističnih prijateljev, soplezalcev, ki se jim je poklonil v alpinističnem duhu, s podvigi v stenah.

Preberite še ...

Zanimivosti

Kako dolgo še? Čakalne vrste se daljšajo, bolniki pa iščejo rešitve

V karieri je prejel številna priznanja, pri čemer težo v lanskem letu prejeti nagradi zlati cepin za življenjsko delo vidi v dejstvu, da jo podeljuje stroka. In tako Karo v šali doda, da ga je alpinistična kariera popeljala od lesenega cepina, s katerim je začel plezalno pot (1978), do zlatega cepina, prejetega v obliki nagrade (2022).

V predavanju se je dotaknil tudi vse pogostejšega pojava oziroma dogajanja v gorah, to je t. i. komercialnega alpinizma, ki prinaša številne nevarnosti in negativne posledice. Hvaležen je, da je sam živel in ustvarjal drugačen alpinizem, alpinizem v stenah, ki ostaja odmaknjen in varen pred množicami.

Že nekaj časa posveča pozornost kulturni plati alpinizma, v okviru katere ustvarja slovenski Festival gorniškega filma, ter prenosu alpinističnega znanja mlajšim generacijam.

Skozi predavanje in druženje je Silvo Karo dokazal, da je energičen, dostopen in načelen človek, kar niso le odlike največjih alpinistov, temveč največjih ljudi.

Galerija

Arhiv Lokalno.si