##IMAGE-2458166##

Te dni smo se poslovili od naše članice Danice Orlič. Starost stre tudi najmočnejše in Dana je bila MOČNA. Rojena v stari sokolski družini je imela šport zapisan v genih. Krasili so jo tovarištvo, medsebojno zaupanje in pogum. Kot vsa Hočevarjeva družina je tudi Danica aktivno delovala v boju proti okupatorju in ostala članica Zveze borcev vse življenje.

Po vojni je opravila tečaj za vodnico in Sokole znova postavila na noge pod novim imenom TVD Partizan. Desetletja je bila spoštovana vaditeljica, predana prostovoljnemu delu z mladimi in starejšimi člani. Vodila je cicibane, pionirje, mladinke in članice. Z njimi je naštudirala nešteto vaj orodne telovadbe, mnogoboje, zlete in razne kulturne prireditve v rojstni Metliki in tudi širše. Za vse te vaje je tudi sešila drese, če je bilo to potrebno. Do sebe je bila vedno zelo zahtevna, zato tudi ni sprejemala izmikanja svojih varovank. S svojim čvrstim karakterjem je bila vedno zanesljiv skrbnik dekletom, ki so ji jih starši brez pomislekov zaupali. Vodila jih je na večdnevne prireditve v Novo mesto, Ljubljano, Bled, Celje, Maribor, Karlovac, Bihač, Beograd …

Skupaj z nekaj entuziasti je skrbela za vodenje društva in strokovni podmladek. Razmere, v katerih so gradili društvo, so bile za večino današnjih športnih funkcionarjev nepredstavljive, a srčnost in predanost delu za skupno dobro je dajala dobre rezultate. Če bi rekli, da je Danica volontersko, vestno in učinkovito delala v društvu polovico stoletja, bi ji naredili krivico. Tudi, ko se je zaradi starosti umaknila iz aktivnega društvenega življenja, brez nas ni mogla. Kljub slabemu zdravju se je zanimala za delovanje društva in se udeleževala letnih skupščin.

Za delo z mladimi, delo v športu in za šport je prejela zlato Bloutkovo medaljo in Zlati red za športne zasluge, lani pa tudi občinsko plaketo za življenjsko delo. In njeno življenjsko delo smo mi, množica nič več mladih ljudi, ki mladost v svojih srcih ohranjamo s športom in v naših srcih bo za vedno tudi Dana.