Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Ultramaratonec Robert Kereži: Tek ga je vrnil v naravo, h koreninam


Štajerski Tednik
30. 5. 2018, 21.32
Posodobljeno
02. 06. 2018 · 07:54
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je vodja Mladinskega oddelka knjižnice Liljana Klemenčič sredi maja gostila mariborskega knjižničarja iz oddelka za otroke in ultramaratonca Roberta Kerežija.

1527690817_cg_ultramaratonec.jpg
Arhiv Štajerskega Tednika

„Njegovo delo je večino časa povezano z mladimi bralci, z njimi kreativno soustvarja dejavnosti za otroke in mladino. Deluje v uredniškem odboru spletne strani Mariborske knjižnice, kjer ureja rubrike za mlade bralce in rubriko Otrok in knjiga. Piše strokovne prispevke in se širše kulturno udejstvuje v okolju knjižnice,“ ga je predstavila v njegovi glavni dejavnosti.

Decembra lani se je udeležil enega najtežjih maratonov na svetu, ene najtežjih telesnih preizkušenj, Marathona des Sables v Peruju. Med 222 ultramaratonci, ki so se uspešno spopadli z 250 km progo, je s časom 42,25 ure zasedel 93. mesto. Skupaj pa jih je bilo na začetku 480. Zmagovalec je dosegel čas 21,45 ure, v zlati sredini so se rezultati sukali okrog 42 ur, zadnji pa ga je pretekel v 74 urah. Zgodbo tega maratona je delil s polno dvorano obiskovalcev, kar kaže na to, da ljudi ne zanimajo samo zgodbe v pisni obliki, temveč tudi tiste, ki jim jih predstavijo v prvi vrsti zanimivi ljudje že zaradi svoje osnovne dejavnosti, ki pa tudi svoj prosti čas preživljajo na malo drugačne načine kot mnogi drugi. Skozi to bogatijo sebe, svoja življenjska spoznanja in se skozi vse to vedno bolj zavedajo pomena kakovosti bivanja, odnosa do najbližjih in do okolja. Del tega pa skušajo prenesti tudi na druge, na tiste, ki se jih njihova zgodba dotakne. To ni samo zgodba nekega ultramaratonca, je veliko več, saj kot Robert Kereži sam pove, se je preko teka vrnil h koreninam, k naravi, kjer doživlja spoj z naravo. „Verjamem, da so ljudje preživeli zaradi nenehnega gibanja, hoje, iskanja hrane, boljšega prostora za življenje itd.“ Kot je prepričan, da se lahko iz življenja naših prednikov, naših dedkov in babic naučimo marsikaj, predvsem pa bolj zdravega načina življenja.

Preberite več v Štajerskem Tedniku


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.