Arhiv Štajerskega Tednika

Celjane so le redki uvrščali med ekipe, ki se lahko potegujejo za zvezdico, na koncu pa so po številnih spodrsljajih konkurentov to izkoristili na najboljši mogoči način – za skok na vrh. Tega so zasedli v predzadnjem krogu, v zadnjem pa odbili napad Olimpije, ki je nedvomno največja poraženka sezone. Na vrhu so Ljubljančani preživeli domala celotno sezono (29 krogov), le za nekaj časa sta jim vodilno pozicijo prevzela Aluminij (4 kroge) in Maribor (1 krog).

Le štiri ekipe so sezone izpeljale s trenerjem, s katerim so začele sezono. Na koncu so te ekipe zasedle 1., 4., 5. in 6. mesto:

- Aluminij: Slobodan Grubor,

- Bravo: Dejan Grabič,

- Celje: Dušan Kosić,

- Mura: Ante Šimundža.

Sezona iz treh delov

Sezono lahko razdelimo na dva ali celo tri dele: jesenski del (od 1. do 20. kroga), drugi del do premora zaradi koronavirusa (od 21. do 25. kroga) in tretji del po premoru (od 26. do 36. kroga).

V prvem je še bil v ospredju boj med Olimpijo in Mariborom, prav v zadnjem krogu jesenskega dela pa se je med ta večna tekmeca vrinil – Aluminij! Neverjeten jesenski del Aluminija bo za večno zapisan v klubsko zgodovino, takšen dosežek bo v vedno bolj izenačeni in kakovostni ligi domala nemogoče ponoviti. Ali pač?

Ko so Aluminiju, Mariboru in na koncu še Olimpiji začele pešati moči, sta v zadnjem delu na plin stopili ekipi Celja in sežanskega Tabora. Slednji so se (uspešno) reševali pred dodatnimi kvalifikacijami za obstanek, prvi pa so se (uspešno) vmešali v boj za prvaka.

Celjani najboljši doma, Olimpija v gosteh

Preberite več v Štajerskem Tedniku