Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Na Markovo: – 25. aprila 1920 se je v Adlešičih rodil Marko Račič
Najstarejši adlešiški olimpijec je v nedeljo dopolnil 101 leto. V adlešiški osnovni šoli so se rodili trije od petih Račičevih otrok, tudi Marko. Oče Božo Račič-Kume (in mama Krista), takrat nadučitelj v Adlešičih, je s svojim delom pustil v Beli krajini nepozaben pečat. A Marko ni počival na slavi svojega očeta, pač pa je tudi sam dosegel pomembne uspehe in se svetovno proslavil. Marko Račič, nekdanji atlet, trener, športni funkcionar, strasten statistik, je tudi najstarejši slovenski olimpijec. Pravzaprav je v Evropi le še en olimpijec, starejši od Marka, dva pa sta na drugih kontinentih.

Marko se je z družino leta 1925 iz Adlešič preselil v Ljubljano, kjer je oče dobil pomembno službo; a z Belo krajino je ostal vedno povezan. Nenazadnje je bil Marko v letih 1942-1943 tudi uslužbenec železnice - kot vlakovni odpravnik je delal na železniški postaji Črnomelj. Zaradi razmer po okupaciji ni mogel opravljati učiteljske službe (nameščen v Zgornjem Tuhinju, pobegnil le dan pred deportacijo v Srbijo). V službi na železnici je bil precej varen, saj se je tako izognil transportu v Srbijo ter italijanski internaciji. Po italijanski kapitulaciji vlak več ni vozil v Belo krajino zato je bil Marko premeščen na upravo železnic v Ljubljano.

Športu, predvsem atletiki, se je zapisal zelo zgodaj. V svoji karieri je bil Marko atlet, trener, funkcionar ter predavatelj in publicist. Od desetega leta starosti je bil član viškega Sokola, nato Ilirije, Hermesa, Udarnika (pozneje preimenovan v Olimpijo). Po koncu druge svetovne vojne se za 20 let preseli v Beograd; najprej zaradi študija (Fakulteta za šport - DIF), nato je treniral v Študentu in Partizanu, naposled pa delal še kot trener v vojaškem klubu Partizan. Leta 1953 je bil poslan na trenersko specializacijo na Švedsko, po vrnitvi postane reprezentančni trener za štafete, nato pa v šestdesetih letih še zvezni kapetan ženske atletske reprezentance. To je bilo prav v času velikih uspehov Vere Nikolić - evropske prvakinje na 800 m in Olge Gere - srebrne skakalke v višino. Med pomembnimi uspehi tistega časa je ženska sprinterska štafeta: Olga Šikovec-Draga Stamejčič-Zdenka Kolenc-Nada Simić, ki je bila na evropskem prvenstvu v Beogradu 1962 četrta, kar je še vedno najboljši dosežek katerekoli jugoslovanske in slovenske štafete.

Marko je začel športno udejstvovanje v Sokolu, kjer je bil poudarek na gimnastiki, čisto slučajno so njegov tekaški talent opazili v Iliriji in ga povabili k sebi. Že na prvem tekmovanju (prav na svoj 17. rojstni dan) je, čeprav brez treninga - zmagal. Ker se dijaki razen v Sokolu niso smeli športno udejstvovati, je nastopal pod psevdonimom ČIČAR (Račič vzvratno). Njegovi športni rezultati so postajali vse boljši; višek športnega udejstvovanja pa so olimpijske igre. V Londonu je nastopil v dveh kategorijah: tek 400 m in štafeta 4x400 m.

Preberite še ...

Kulinarika

5 kuhinjskih pripomočkov, ki resnično naredijo razliko

Za jugoslovansko reprezentanco je nastopil 15-krat. Na 100 in 200 metrov je 4-krat osvojil naslov državnega prvaka, 7-krat je bil najboljši v štafetah. Je 20-kratni rekorder na 200 in 300 metrov ter 18-kratni v štafetah.

Marko je svojo življenjsko zgodbo s pomočjo Rajka Šugmana (nekdanji dekan Fakultete za šport) opisal v knjigi  »Na krilih atletike«, v kateri lahko spoznate njegovo zanimivo življenjsko zgodbo. Uredila  jo je hčerka Mojca, oblikovala vnukinja Maruša, založil pa Javni zavod Krajinski park Kolpa. – Ker je bilo to potrebno, a tega nista zmogla ne Atletska zveza Slovenije niti Olimpijski komite Slovenije.

Markova velika skrb zadnje desetletje je bilo je vozniško dovoljenje. Zdravnik mu ga je namreč pred šestimi leti podaljšal le za pet let; torej do 100 leta in je slavljenec brez veljavnega vozniškega že celo leto (se pa je samokritično že pred tem odločil pustiti volan, avtomobil pa podaril vnuku.)

Marko v veliki meri še vedno lahko poskrbi sam zase, sicer pa je v skrbnih rokah hčerke Mojce Račič, sicer kustosinje v SEM. Prav te dni se pripravljata na selitev na Kras. Marko bi sicer raje ostal v Ljubljani: »A tudi to je bolje kot pa, da bi moral v kakšno ustanovo,« pravi. Markovi sestri Nada in Marija Rajka tudi štejeta že častitljivih 90+ …

Adlešičani smo Marku nazdravili na daljavo, upamo, kmalu tudi na novem domu na Primorskem. Na lanski stoletnici, ki jo je proslavil v družinskem krogu, smo bili tudi predstavniki Adlešičanov.

Uprava Krajinskega parka Kolpa je stoletnice praznovala že s štirimi svojimi krajani, z dvema 101 rojstni dan, z eno 102, … Razpis – da vsak stoletnik ob čestitki dobi jagenjčka, pečenega na ražnju, je še vedno odprt. Javite se nam pravočasno, da rezerviramo termin!

Galerija

Arhiv Lokalno.si