Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Kostanjev piknik Pohodniškega društva NM


Zapisala: Greta Dornik Fotografije: Branko Dolinar
22. 10. 2013, 13.00
Posodobljeno
23. 10. 2013 · 11:45
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

piknik_001.jpg
Arhiv Lokalno.si
piknik-001, piknik_001
piknik_022.jpg
Arhiv Lokalno.si
piknik_019.jpg
Arhiv Lokalno.si
piknik_013.jpg
Arhiv Lokalno.si

Sobota ob 7. uri zjutraj. Budilka ne odneha, dokler ne pritisnem magičnega gumba. Po zajtrku se s hčerko odpeljeva v Šentpeter. Tam se na parkirišču zbirajo navdušeni pohodniki. Vseh sort so: otroci, najstniki, resni očetje, še malo zaspane mame, skrbne babice in še bolj skrbni dedki. Kar 63 ljudi je štela kolona, ko smo odkorakali na našo pot proti Dolenjemu Suhadolu. Vreme ni bilo ravno na naši strani, saj so se nizko nad tlemi vile jesenske megle. A nas to ni zmotilo, korak za korakom smo bili bližje – soncu! Nekaj časa smo hodili ob Krki, pozdravili jutranje zaspan grad Otočec, občudovali listnato preprogo na gozdnih tleh. Kmalu zatem, ko smo prečkali glavno cesto Novo mesto – Šentjernej, so se megle pričele dvigovati in s pravimi bojnimi kriki smo pozdravili sonce. Mladi planinci so odtlej še bolj navdušeno hodili in raziskovali naravo. Še posebej pozorno so opazovali zanimivosti ob poti, na katere jih je opozorila vodnica Majda. Med potjo smo nabrali še nekaj kostanja, nismo bili namreč prepričani, da smo ga prinesli dovolj. 63 želodcev namreč ni malo. A ta strah je bil popolnoma odveč.

Na cilju v prijetni vasici pod Gorjanci nas je namreč čakalo mnogo dobrega. Za dobrodošlico smo srkali čaj, zatem smo se mastili s hrenovkami in klobasami. Mmm, najboljše so bile tiste, ki smo jih sami spekli nad ognjem. Pa še kostanj na koncu. Kako lepo je dišalo. Še posebej lepo pa je dišal ajdov kruh z orehi.

Polna vreča resnično stoji pokonci in po malici so otroci okupirali igrišče in igrala. Hkrati sta oživeli igrišče za odbojko in tisto za nogomet. Pri vsej energiji, ki ji premorejo naši mladi planinci, smo bili silno veseli, da igrišče obdaja zares visoka ograja. Po žogo bi bilo treba res daleč v dolino. Ko smo potrošili nekaj kalorij, eni s klepetom, drugi z žogo, smo pričeli pospravljati naš piknik prostor. Tone, naš predsednik, je poskrbel, da smo prišli nazaj na izhodišče precej hitro in brez napora. Ko smo šoferji pripeljali svoja vozila v Dolenji Suhadol, smo se organizirali glede prevoza v Novo mesto in odšli domov.

Za nami je bil krasen dan: privabili smo sonce na plano, se razgibali in naklepetali. Novembra pa nas bo očarala Krempa. Poglejte na zemljevid, če ne veste, v kater konec Slovenije se bomo podali, hihi. Ali pa na spletno stran Pohodniškega društva Novo mesto. Ali pa nas poiščite na Facebooku. Ih ja, tudi mi gremo s časom v korak.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.