Celjani v Atenah – obžalovanje, ponos, polomija, opravičilo
Nogometaši Celja so v osmini finala konferenčne lige končali evropsko zgodbo, toda po domačem polomu z AEK-om so se na povratni tekmi predstavili v odlični luči.
Po visokem domačem porazu (0:4) smo v pričakovanju povratne tekme osmine finala konferenčne lige proti AEK-u opozarjali, da za Celjane gostovanje v Atenah ni zgolj formalnost. Da ne sme biti. Nismo napovedovali čudeža, nismo ga zahtevali, o tem se pravzaprav ni pogovarjal nihče, zato pa smo grofom polagali na dušo, da nikakor ni vseeno, na kakšen način se bodo poslovili od mednarodne scene.
Pred njimi je bil obračun, v katerem si niti po naključju niso smeli privoščiti razpada sistema. Razprodaje ugleda. Ne klubskega, ne svojega. Na preizkusu je bil karakter, to je bilo ob klavrnem izhodišču bistvo dvoboja na OPAP Areni. Častno slovo ni bila zgolj floskula. Bil je osnovni cilj, zasedba iz knežjega mesta ga je uresničila. In presenetljivo navdušila do te mere, da se je rumeno-črni velikan vsaj malce tresel. Zmaga z 2:0 je bila naposled pirova, a je obenem tudi zelo pomembna. Celjani so umrli pokončno. Še več kot to. Tudi Bruce Willis jim lahko zavida. Res bravo. Kapo dol. Za prikazano v grški prestolnici in za celotno evropsko popotovanje.
Zaslužimo si
O tem, kaj bi bilo, če bi bilo, nima smisla razpredati. Velja za obe tekmi. Takšna, kot se je v Celju, se pač zgodi. Tudi veliko večjim ekipam, kar zadeva Atene, pa so nekateri očitki o morda premalo odločnem in predrznem nadaljevanju grofov ter posameznih menjavah morda vendarle preveč optimistični.
»Vesel sem zaradi zmage, manj srečen, ker smo izpadli,« je bil prvi odziv trenerja Vitorja Campelosa. »Vedeli smo, da bo po velikem zaostanku zelo težko pridi do napredovanja. Toda pokazali smo dobro podobo proti velikemu klubu. Povrhu pred njegovimi navijači. V prvem polčasu smo bili boljši in tudi sicer imeli lepše priložnosti. Nasprotnik si ni ustvaril veliko, bili smo boljši v posesti.
Pokazali smo, da si zaslužimo igrati na takšnih stadionih in v evropskih tekmovanjih. Imamo kakovost. Želeli smo četrtfinale, toda fantje so lahko ponosni na to, kar so dosegli v Evropi,« je nadaljeval portugalski strokovnjak. In pojasni menjave, ob katerih so mnogi privzdigovali obrvi. »Zakaj sem opravil dve menjavi med polčasom? Ker je to bila 45. tekma sezone. Nieto in Josifov sta jih odigrala večino. Utrujena sta. Morda bi lahko tudi bolj konkretno krenili po tretji gol, a se moramo zavedati, da na igrišču nismo bili sami. AEK je bil po dveh prejetih zadetkih bolj pozoren. Vesel sem, da smo bili dobri ob prekinitvah in da smo drugič zapored mrežo ohranili nedotaknjeno. Zdaj je pred nami devet finalnih tekem v prvenstvu.«
Rudi Požeg Vancaš je zadel za vodstvo in Grkom nagnal strah v kosti. »Mislim, da smo odigrali zelo dober prvi polčas. Prednost bi lahko bila tudi višja. Žal nam pa je prve tekme. Videli smo namreč, česa smo zmožni. Zmagali smo na težkem gostovanju, to ni majhna stvar, domov lahko gremo z dvignjenimi glavami. Zbrali smo se, bili kompaktni in dobri v posesti. Čestitke fantom.«
Srb bruhal ogenj
Domači trener Marko Nikolić je kljub zadovoljstvu ob napredovanju v četrtfinale konferenčne lige bruhal ogenj. »Prvi polčas je bil katastrofalen. Imeli smo priložnosti, a naš pristop je bil porazen. Tekme sploh nismo začeli, kot bi morali. Tekmeci so dvakrat zadeli in zatresli še vratnico. Na srečo smo imeli dober rezultat s prve tekme. V drugem delu smo nadzirali dogajanje in nismo bili ogroženi, a prvi polčas je bil polomija. Nisem zadovoljen, ogorčen sem, navijačem se opravičujem za našo predstavo. Napredovanje med najboljših osem je pomembno, vendar naša igra ni bila takšna, kot bi morala biti.«
Kjer je šport doma
Dnevni izbor najnovejših rezultatov, tekem in zgodb iz sveta športa, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.