Arhiv NTRC

Boste po dirki Po Sloveniji, še posebej zaradi tradicionalne etape s ciljem v Celju, morali ves čas imeti pri sebi telefon v pričakovanju klicev novih mladih navdušencev, ki se bodo želeli vključiti v KK knežjega mesta Celje?

Zares pohvala celjski občini, da sodeluje pri projektu dirke Po Sloveniji, za nas v klubu pa je lepa priložnost, da dobimo kakšnega novega člana. Kadar je ta dirka, dobimo veliko klicev staršev, ki želijo, da bi njihovi otroci postali člani našega kluba, ali kličejo sami otroci in se zanimajo za članstvo. Za klub je to bolj dobrodošlo, imamo več uspeha, kot da hodimo po šolah in iščemo nove člane, mlade kolesarje.

Bo tudi zaradi nastopa Tadeja Pogačarja, lanskega zmagovalca Dirke po Franciji, klicev več kot običajno?

To si v klubu zagotovo zelo želimo in tudi kar pričakujem, da se bo uresničilo. Sicer pa ob tem zanimivost: pred dnevi smo od celjskega pokrovitelja Tadeja Pogačarja dobili majice, ki mu jih je poslal Tadej in jih bomo razdelili med otroke, da bodo v njih spremljali dirko in navijali zanj.

Kako bi primerjali razmere pred dobrimi 30 leti, ko ste sami tekmovali za KK Merx, z današnjimi, ko je Slovenija kolesarska velesila?

Če primerjam te razmere, smo mi res bili amaterji v kolesarstvu. Res je, da smo veliko trenirali, ampak nismo imeli pravih trenerjev. Moram pohvaliti Edija Kranjca, ki je bil takrat nekakšen oče kolesarstva v Celju, pravi vodja ekipe. Če te nekdo ne usmerja, se učiš le na svojih napakah in je napredek precej počasnejši. Ko prideš na tekmovalno sceno in če nimaš kakovostnih napotkov ter informacij, ne moreš biti uspešen v tem športu, ki je lep, a tudi zelo zahteven. Tudi v taktičnem smislu in to ti mora nekdo razložiti. Nam takrat niso.

Zdaj ste predsednik kluba, delujete tudi kot trener. Kateri so danes največji izzivi pri vodenju kolesarskega kluba in delu z mladimi kolesarji?

Ker je tehnika v kolesarstvu napredovala, so večje tudi zahteve. Mednarodna kolesarska zveza (UCI) predpisuje določene omejitve, ki jih mladi kolesarji morajo upoštevati, sicer ne morejo tekmovati. To povzroča dodatne stroške. Starši večinoma mislijo, da ko kupijo otroku kolo, da je vse opravljeno in da že lahko tekmuje. Ampak to je šele pol poti. Kolo, kupljeno v trgovini, še ni pripravljeno za tekmovanje, ampak mu je treba zamenjati zobnike, gonilko in ponavadi tudi krmilo zaradi prevelike širine. Otroke je treba naučiti tudi voziti, ni dovolj, da se le peljejo. Potem se po kategorijah začnejo različni pristopi. Najprej učenje in igra, ko fantje dopolnijo 14, 15 let, v klubu začnemo usmerjeno treniranje in postavimo cilje.

Katere selekcije imate v klubu in koliko članov je trenutno?

Začeli smo z dvema mladima kolesarjema, po uspehih Primoža Rogliča smo takoj prejeli vsaj deset klicev in prav toliko vpisov mladih kolesarjev. Med temi moramo potem trenerji pozorno pretehtati, kdo je primeren za tekmovanja. Največ članov je trenutno v kategoriji dečkov do 14 let, približno deset, imamo tudi štiri mlajše mladince, od tega so trije tekmovalci. Trenutno razpolagamo s približno dvajsetimi tekmovalci, ki jih še selekcioniramo, saj se morajo še malo izklesati.

Glede na to, da kolesarstvo ni poceni, je ukvarjanje s tem športom kar velik finančni izziv za starše, mar ne? Kako je s sponzorji?

Trenutno je v našem klubu zadeva takšna, da celotno breme nosimo starši, kar pomeni nakup kolesa, dresa in druge opreme ter tudi nakup tekmovalne licence. Klub zaenkrat nima »zunanjih« sponzorjev, se pa na tem mestu želim zahvaliti dvema nekdanjima športnikoma, ki s svojim podjetjem podpirata naše društvo: Boštjanu Polaku s podjetjem Egal PB iz Laškega – varstvo in zdravje pri delu ter Miranu Šešku s podjetjema Sveče Šeško in Ekovita, Ker sta videla, da imamo uspehe, sta sama pristopila in namenila sredstva za osnovno delovanje kluba, za licence, bencin, računovodstvo ... Na tem področju se še moramo okrepiti, a smo pridobili nekaj izkušenih in uglednih ljudi, ki nam pomagajo s svojim bogatim znanjem in izkušnjami, med drugim Toneta Tislja, ki je postal naš športni direktor z licenco UCI, Mirana Gaberška, ki je tehnični vodja ... Fantje namreč prehajajo v mladinske kategorije, pri tem so zahteve precej višje, kar pomeni tudi višje stroške.

Kje v glavnem trenirate in kakšne možnosti imate za vadbo?

Za trening imamo v okolici Celja kar dobre pogoje, je kar precej kolesarskih poti. Za mlajše kolesarje uporabljamo predvsem novo lepo urejeno kolesarsko povezavo Celje–Laško ob Savinji, kjer ni veliko prometa. Večinoma se držimo stranskih cest na Celjskem, sicer pa imamo na voljo razgiban teren. Samo fante rabimo in njihovo voljo, da bodo zmagovali (smeh).

Kljub temu da klub deluje komaj tri leta, ste že dosegli tudi nekaj odmevnih uspehov. Katere bi izpostavili?

Našemu najstarejšemu članu in tudi mojemu sinu Svenu Merniku, ki je še vedno v kategoriji starejših dečkov, je že v prvem letu tekmovanj pri dečkih B in C uspelo postati državni prvak v cestni vožnji in v kronometru. Največ nam v klubu pomeni, da smo na mladinski mednarodni dirki, ki jo je organiziral Adria Mobil iz Novega mesta (tudi organizator dirke Po Sloveniji, op. p.), osvojili prvo mesto in rumeno majico za skupno zmago v kategoriji dečki B do 15 let. S tem dosežkom smo že postali prepoznavni v slovenskem prostoru.

Foto: SHERPA

Preberite več v Novem tedniku