
Sodobne kolesarske povezave in razvoj kolesarskega turizma
Kolesarski turizem je ena najhitreje rastočih dejavnosti turizma, ne le v svetu, tudi pri nas. Na to poleg okrepljenih vrednot o pomenu gibanja in zdravega načina življenja vpliva tudi priljubljenost kolesarjenja kot oblike športa in rekreacije, k čemur so zagotovo pripomogli tudi vrhunski uspehi naših kolesarjev Primoža Rogliča, Tadeja Pogačarja ... Velik pomen za razcvet kolesarskega turizma pri nas ima v zadnjih letih tudi gradnja varnih kolesarskih prog v Sloveniji.

Takšni (doslej dograjeni) »kolesarki«, kot v žargonu imenujemo sodobne in varne kolesarske povezave, sta na primer v naši celjski regiji povezavi Rogaška Slatina–Podčetrtek (z odsekom v Šmarje pri Jelšah) in Celje–Rifengozd (z načrtovano gradnjo do Laškega). Na mejah ali v bližini naše regije sta še dve kolesarski povezavi. Štrekna, ki je speljana po trasi nekdanje ozkotirne železnice od Gornjega Doliča do Otiškega Vrha (kilometer od Dravograda) ter Dravska kolesarska pot (Drava bike), ki se v slovenskem delu razteza od Središča ob Dravi (meja s Hrvaško) do Viča (meja z Avstrijo), V Dravogradu se ti »kolesarki« tudi srečata. V tem zanimivem koroškem mestu je mogoče prehajanje z ene »kolesarke« na drugo, kar je nedvomno njuna dodana vrednost.
Na Gorenjskem je takšna sodobna »kolesarka« s prav tako čezmejnimi razsežnostmi povezava Mojstrana–Kranjska Gora, po kateri se je od Rateč mogoče peljati vse do Trbiža.
Vsak, ki se je že peljal po omenjenih »kolesarkah«, se je zagotovo prepričal, da je na njih zelo živahno dogajanje, da po njih vozi veliko kolesarjev. To lahko potrdim zaradi nedavne vožnje po Štrekni, ko je bilo v soboto dokaj zgodaj zjutraj v Gornjem Doliču kar težko dobiti prosto parkirno mesto na urejenem parkirišču, kamor je mogoče pripeljati avtomobil, presesti na kolo in začeti pot po »kolesarki«. Tudi na progi je bilo mogoče srečati ogromno kolesarjev, posamičnih, družin, različnih generacij.
»Kolesarski turizem tu res cveti,« smo se pomenkovali v prijetni družbi treh, ki smo se ta dan odpravili po Štrekni. Malo manj kolesarjev smo opazili na Dravski kolesarski poti, ko smo pot nadaljevali še proti Vuzenici. Kar je bilo tudi razumljivo, saj je ta pot z več višjimi in daljšimi vzponi zahtevnejša kot bolj ali manj ravna Štrekna.
Obe kolesarski povezavi sta v infrastrukturnem in predvsem promocijskem smislu najbolj dodelani in razviti ter pravi primer, kako lahko »kolesarka« učinkovito služi razvoju kolesarskega turizma. Zato smo o Štrekni in Dravski kolesarski poti zbrali več informacij in v Naši temi podrobneje predstavili izkušnje tistih, ki skrbijo za razvoj in promocijo teh priljubljenih »kolesark«.
Foto: SHERPA
Preberite več v Novem tedniku
Preberite tudi
Trenutno
11 °C
Deževno
sobota, 15. 3
Deževno
nedelja, 16. 3
Deževno
ponedeljek, 17. 3
Deževno
7-dnevni obeti