profimedia

Za mnoge kolesarje gre zgolj za naslednjo postajo na dolgem in zahtevnem koledarju, o politiki ne govorijo. A za Mateja Mohoriča odločitev o nastopu ni bila povsem lahka – čeprav dejansko nikoli ni bila resno vprašljiva.

»Želim si, da bi bil bolje obveščen«

Slovenski vsestranski kolesar je odkrito priznal nelagodje ob širših vprašanjih glede režima v Ruandi in obtožb, da gre za športno preusmerjanje pozornosti (t. i. sportswashing). »Želim si, da bi bil bolje obveščen in da bi imel več časa za razmislek,« je Mohorič iskreno povedal za WielerFlits pred nedeljsko cestno dirko.

Težka tema

Gre za redko priznanje kolesarja, znanega po zbranosti in inteligenci na in ob kolesu. V času, ko od športnikov vse pogosteje zahtevajo, da se opredelijo tudi do družbenih vprašanj, je Mohorič ponudil nekaj močnejšega kot slogan: iskrenost, ranljivost in spoznanje, da na najvišji ravni profesionalizma pogosto zmanjka prostora za moralno jasnost, ki jo pričakujejo navijači.

»To je zelo težka tema. Želim si, da bi imel več časa in energije, da bi o teh stvareh resno razmislil, a na žalost sem ves čas na poti – iz dirke na dirko, iz priprav v priprave. Iskreno, malo sem jezen nase.«

Šport za izboljšanje mednarodne podobe 

A napredek spremljajo sporna vprašanja. Kritiki organizacije svetovnega prvenstva v uadni, ki ga je UCI na vsak način želela, opozarjajo na avtokratski režim predsednika Paula Kagameja (vlada že tri desetletja) in na to, da država uporablja športni dogodek za izboljšanje svoje mednarodne podobe. Čeprav večina kolesarjev ostaja tiho, napetosti niso neopažene.

Profimedia

Mohorič se ne pretvarja, da jih ne vidi. »Iskreno mi je žal in sem razočaran nad sabo, da moram reči, da sem bil preveč osredotočen na svoj trening, svoj koledar dirk in svoje vsakodnevne izzive, da bi se dovolj poglobil v te teme in oblikoval jasno mnenje.«

Prijateljstvo nad vsem

Kljub ozadju je Mohoričev razlog za nastop v Ruandi preprost – in zelo oseben. Prišel je zaradi prijatelja. »Imam prijatelja – Tadej je moj prijatelj – in vem, kako zelo si želi mavrične majice. Želim mu pomagati uresničiti te sanje.«

Mohorič, vedno zgleden moštveni kolesar, ve, da bo njegova naloga pomoč. »Ni moja naloga odločati, kje tekmujemo. To je odgovornost zveze in organizatorjev. Na koncu dneva sem profesionalni kolesar – in svoje delo želim opraviti po najboljših močeh,« je Mohoriča povzel portal Cyclingnews. 

Ne glede na teren pa Mohorič verjame, da je Pogačarjev neuspeh na kronometru le še okrepil njegovo motivacijo. »Mislim, da ga je to naredilo še bolj lačnega in bolj odločenega, da dokaže, da je številka ena na svetu.«

Več kot kolo?

Matej Mohorič je razkril nekaj kar redko vidimo - psihološki pritisk sodobnega profesionalca, ki je razpet med zahtevami po vrhunskih rezultatih in pričakovanji glede družbene odgovornosti. Ne pretvarja se, da ima vse odgovore, in prav to daje njegovim besedam težo. »Frustrirajoče je, da smo v današnjem hitrem svetu pogosto preveč zaposleni s svojimi problemi, da bi se poglobljeno ukvarjali s tem, kar se dogaja širše.«

Kdo je Paul Kagame, dolgoletni predsednik Ruande?

Paul Kagame, rojen leta 1957, je predsednik Ruande od leta 2000 in eden najvplivnejših afriških voditeljev. Kagame je svojo politično kariero začel pri 36 letih kot vodja Domoljubne fronte Ruande (RPF), ki je leta 1994 uspešno končala genocid, med katerim so hutujski skrajneži pobili okoli 800.000 Tutsijcev in zmernih Hutujcev.

profimedia

Gospodarska rast

Hitro si je pridobil sloves državnika, ki je državo potegnil iz razdejanja v hitro gospodarsko rast ter Ruandi prinesel podobo varne in urejene afriške zgodbe o uspehu. A za sijajem se skrivajo temne sence – Kagame vodi državo z železno roko, opozicijo zatira, kritične glasove hitro utiša, medijsko svobodo omejuje, njegovi nasprotniki pa pogosto izginejo ali se znajdejo v izgnanstvu. Kritiki ga obtožujejo tudi vpletenosti v konflikte v sosednjem Kongu. Ruanda pod njim cveti, a svoboda državljanov je vse bolj vprašljiva.