Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Atletika: „Aleš ni le moj trener, ampak tudi prijatelj in vzornik“


David Breznik
4. 9. 2019, 21.42
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Žan Viher je zelo nadarjen atlet, ki je v zadnjih letih v glavnem tekmoval v teku na 110 metrov in v skoku v daljino. V tej sezoni se je osredotočil na skok v daljino, v kateri – kot sam pravi – zelo uživa. Plod načrtnega treninga s trenerjem Alešem Bezjakom je članu Atletskega kluba Ptuj v tej sezoni prinesel lep rezultatski napredek, močno je izboljšal osebni rekord, postal je državni članski prvak, bil pa je tudi član slovenske reprezentance na ekipnem evropskem prvenstvu v Varaždinu. Vsi ti rezultati in uspehi dajejo Žanu dodaten zagon za trening, za prihodnost pa ima visoko postavljene športne cilje.

1567428213_cg_atletika_zan_viher.jpg
Arhiv Štajerskega Tednika

„Rezultati na začetku niso bili bleščeči“

Kdaj ste začeli trenirati atletiko, kako vam je takrat šlo in kako ste z leti napredovali?

Ž. Viher: „Atletiko sem začel trenirati v petem razredu. Takrat me je v atletsko šolo povabila Mojca Gramc, ki je bila učiteljica športne vzgoje na naši šoli in kasneje tudi moja prva trenerka. Atletiko sem na začetku spoznaval skozi igro in že takrat kazal dobre rezultate na občinskih in tudi državnih tekmovanjih. V sedmem razredu sem stvar dvignil nivo višje in začel trenirati pri Alešu Bezjaku, ki je še danes moj trener. Moji rezultati v tistem obdobju niso bili tako blesteči, vendar sem v družbi najboljše ekipe vztrajal in ob začetku srednje šole naredil velik napredek. V tem obdobju sem nanizal nekaj rezultatov, na katere sem na svoji športni poti najbolj ponosen. Vendar pa še nisem rekel zadnje besede, prepričan sem in verjamem, da najboljše šele pride.“

Kakšne rezultate ste dosegali v mlajših kategorijah in kaj je bil vaš največji uspeh?

Ž. Viher: „Kot pionir sem najpogosteje tekmoval na mnogobojih, kjer se seštejejo rezultati več disciplin. Ker mi nobena disciplina ni bila tuja, sem se na državni ravni velikokrat uvrstil na oder za zmagovalce. Že ob koncu pionirskih let sem se najbolje znašel v teku čez ovire in skoku v daljino in v skoku osvojil peto mesto na mednarodnih igrah šolarjev, ki so takrat potekale v Avstraliji. S polno motivacije sem se preselil v mladinsko kategorijo in se resneje posvetil omenjenima disciplinama. V obeh sem postal večkratni državni in pokalni mladinski prvak. V teku čez ovire se mi je v teh letih dvakrat uspelo uvrstiti na evropsko prvenstvo za mladince, kjer sem prvič osvojil 20. in drugič 34. mesto. Ta dva dosežka štejem kot svoja največja uspeha do sedaj.“

Kakšne cilje ste imeli pred to sezono?

Ž. Viher: „V sezono 2018/19 sem vstopil zelo skromno. Zaradi manjših težav s hrbtom in bolečino v stegenski mišici sem izpustil zimski del sezone. Ker sem se na glavni, poletni del sezone začel pripravljati kasneje in je vse potekalo dokaj hitro, sem si kot cilj zadal uspešno tekmovati na mitingu v Slovenski Bistrici, vsaj malo izboljšati osebni rekord, osvojiti katero medaljo na državnih prvenstvih in predvsem sebi dokazati, da še vedno zmorem. Lagal bi, če bi rekel, da nisem pomislil na doseg norme za evropsko prvenstvo za mlajše člane, vendar pa je bila to le tiha želja, s katero si nisem želel preveč beliti glave.“

Katere cilje ste izpolnili in katerih ne?

Ž. Viher: „Miting v Slovenski Bistrici je bila moja druga tekma, delo pa sem opravil z odliko, saj sem z močno željo, dobro energijo, odličnimi pogoji in nepozabno podporo družine, prijateljev in celotne tribune opravil nekaj odličnih skokov. V drugi seriji je bilo še najbolj veselo, saj sem pristal pri 745 centimetrih in svoj osebni rekord izboljšal kar za 28 centimetrov! Med sezono sem v skoku v daljino postal državni prvak za člane in mlajše člane ter dodal še mlajši članski državni naslov v teku na 110 metrov z ovirami. Uvrstil sem se tudi v slovensko reprezentanco za ekipno evropsko prvenstvo (2. liga), ki je potekalo v Varaždinu. Če potegnem črto, sem vse svoje glavne cilje izpolnil oz. še nadgradil. V naslednjo sezono se zato odpravljam z močno željo in motivacijo!“

„Rekordni skok se mi je zdel drugačen, težko sem zadržal noge visoko“

Preberite več v Štajerskem Tedniku


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.