Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Ana nadaljuje družinsko tradicijo igranje odbojke


David Breznik
21. 3. 2020, 22.58
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Ena izmed nosilk igre v Ženskem odbojkarskem klub G.S.V. Ptuj v tej sezoni je bila nedvomno Ana Horvat. Študentka živilstva in prehrane že nekaj let uspešno igra odbojko ter gre po stopinjah svoje mame Marijane Horvat. Ta jo je tudi vpeljala v ta dinamični šport in jo tudi marsikaj naučila, tako da je z leti vidno napredovala. Ta napredek je bil očiten tudi v tej sezoni, ko je na vsaki tekmi pustila svoj pečat. Ptujčanke so na koncu sezone osvojile deveto mesto v Sloveniji, kar je vsekakor lep uspeh.

1584626383_cg_odbojka_ana_horvat.jpg
Arhiv Štajerskega Tednika

Kdaj in zakaj ste začeli trenirati odbojko?

A. Horvat: »Odbojko sem začela trenirati že v šestem razredu. Za ta šport me je navdušila moja mama, ki je že prej zelo uspešno igrala odbojko. To je bila prava odločitev, ker gre za zelo lep skupinski šport.«

Kakšni so bili vaši odbojkarski začetki?

A. Horvat: »Na začetku smo se na treningih v glavnem igrale in skozi igro spoznavale osnove odbojke. Tako smo se najprej učile servis, spodnji in zgornji odboj, tako da smo potem lahko začele s pravo igro. V nadaljevanju smo se učile, kako pravilno udariti žogo, gre za napadalni udarec, spodnji in zgornji servis ter igranje na posameznih pozicijah v polju.«

Kako ste napredovali od šestega do devetega razreda, ko ste se priključili članski ekipi?

A. Horvat: »Za napredek je bilo potrebnih veliko rednih treningov. V nižjih selekcijah nisem izstopala, ampak sem veliko delala in poslušala trenerje, ki so me zares veliko naučili o odbojki. Sama sem najprej igrala v mali odbojki, nato pa še pri starejših deklicah, kadetinjah in mladinkah, nakar sem v devetem razredu zaigrala tudi v članski ekipi.«

Kako ste prišli v člansko ekipo?

A. Horvat: »Zame je bil prestop v člansko ekipo velik preskok. Bilo je naporno, saj sem prišla od treninga s svojimi vrstnicami na treninge z zares dobrimi in veliko boljšimi igralkami od sebe. Takrat sem se na nek način počutila šibko, a sem s časom napredovala in sem postajala vedno boljša. Že v devetem razredu pa sem dobila priložnost zaigrati na uradni tekmi za člansko ekipo in takrat me je bilo zelo strah. Ne glede na to sem dosegla nekaj točk na tisti tekmi, ki mi je ostala v lepem spominu.«

Pet, šest let ste sedaj članica ptujske članske odbojkarske ekipe. Kako se je zgodba nadaljevala?

Preberite več v Štajerskem Tedniku


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.