orthodental.si

Otroci svoje prve stalne zobe začnejo dobivati ob prehodu iz vrtca v osnovno šolo. Najprej jim izrastejo sekanci, za njimi še preostali zobje v tako imenovani zobni vrsti. Na plano pa najkasneje pokuka osmi zob. Osmice pričnejo izraščati v poznih najstniških letih, ko se otrok prične spreminjati v odraslega človeka. Ker tedaj mladostnik postaja bolj moder, se je posledično takšnih zob prijelo ime modrostni zobje.

Rast osmega oziroma modrostnega zoba se torej začne v času prehoda v polnoletnost. Samo izraščanje pa lahko traja tudi do več mesecev. Kadar modrostni zobje izrastejo pravilo, so lahko izjemno koristni pri žvečenje. Na žalost pa pogosto ne izrastejo primerno, posledično mnogim povzročajo najrazličnejše težave.

Najpogostejše težave

V ustni votlini se lahko pojavijo številne težave, ki so tako in drugače povezane z osmicami oziroma modrostnimi zobmi. Ker takšen zob izraste kot zadnji, se zaradi pomanjkanja prostora nepravilno poravna. V nekaterih primerih pa modrostni zobje sploh ne izrastejo.

Zaradi svoje lege modrostni so modrostni zobje precej težje dostopni za čiščenje. Posledica vseh omenjenih težav je tudi ta, da modrostni zob zlahka poškoduje sosednji zob ali pa čeljust, zato se ga mora odstraniti. Odstranjevanje modrostnih zob se opravlja pri zobozdravniku, kjer bo bolečina omiljena, postopek pa izpeljan profesionalno.

##IMAGE-1535493##

Izraščanje modrostnega zoba

Če je v vaši ustni votlini 32 zob, to pomeni, da so tudi osmice oziroma modrostni zobje prišli na plano. Pri večini od vas modrostni zobje verjetno niso izrastli na skrivaj oziroma da tega ne bi opazili. Izraščanje takšnih zob namreč za seboj lahko pušča precej močne bolečine.

Ker osmica izrašča počasi, ga zelo dolgo časa prekriva dlesen. V dlesen lahko grize sosednji zob, seveda tudi to lahko povzroča bolečino. Ena od možnosti za bolečino je tudi ta, da osmica ne prodre dlesni v celoti. Preostanek dlesni se zato vname.

Iz rentgenske slike se lahko najbolje vidi, v kakšnem položaju izrašča modrostni zob in ali se pri rasti lahko pričakujejo težave oziroma bolečine. Zobozdravnik lahko s pregledom slike ugotavlja morebitno nepravilno rast mlečnega zoba ter kakšen je položaj zoba v dlesni, ker mlečni zob lahko že pod dlesnijo izvaja velik pritisk na druge zobe.

Puljenje modrostnega zoba

Modrostni zob se ne puli, če vas njegovo izraščanje ne moti in ne boli, obenem nimate tudi nobenih drugih zdravstvenih indikacij za odstranitev. Seveda je odločitev za puljenje modrostnega zobu odvisna od primera do primera. Če ste v dvomu, se je o tem najbolje pogovoriti kar s svojim osebnim zobarjem ali pa z oralnim kirurgom in skupaj s strokovnjakom poiskati najboljšo možno rešitev.

Do puljenja modrostnega zobu pa najpogosteje pride, ko osmica izrašča v sosednji zob ali ko ni izrasla in so vidni znaki, da ne bo imela dovolj primernega prostora za izraščanje. Prav tako je puljenje modrostnika priporočljivo, kadar nima nasprotnega zoba, kar onemogoči žvečenje.

Zobozdravnik vam bo puljenje modrostnega zoba priporočil tudi, kadar povzroča bolečine ali ponavljajoča se vnetja ter kadar ga napade globok karies.

Primerna skrb za modrostne zobe

Kadar so težave pri izraščanju modrostnih zob prihranjene, je treba v prihodnje zanje dobro poskrbeti. Dostop do osmic je težji, zato se pogosto očistijo precej površno. Ob zobni ščetki je dobro uporabiti še dodatne pripomočke, na primer čopasto ščetko ali ščetko z manjšo glavo.

Za dodatno zaščito pred kariesom je pametno, vsaj občasno, uporabiti še ustno vodo. Pri ublažitvi otekle dlesni lahko zelo dobro pomaga klorheksidin. Otekle dlesni so namreč precej pogosto spremljevalec izraščanja osmic oziroma modrostnih zob.

Postopek puljenja modrostnega zoba

Na poseg puljenja osmice je treba priti zdrav in z umitimi zobmi. Priporoča se, da pred posegom normalno jeste, a ne kadite in ne uživate alkohola. Zob se izpuli v lokalni anesteziji. To pomeni, da zobozdravnik v sluznico vbrizga anestetik, ki poskrbi za omrtvičenje okoliškega tkiva. Na takšen način se učinkovito prepreči občutek bolečine.

Nato zobar s posebnimi inštrumenti oziroma pripomočki odmakne sluznico od zoba in ga z vzvodom omaje. V določenih primerih se najprej zob razpolovi, ker se lahko precej lažje izpuli vsako korenino posebej. Ko pa je zob dovolj majav, se ga izvleče z vzvodom ali s kleščami, in sicer iz njegovega ležišča v kosti. Po potrebi se nato očisti vnetno tkivo, ki je ostalo v kosti. Na rano je treba položiti sterilno gazo, v katero mora pacient primerno ugrizniti in jo stiskati vsaj še pol ure po posegu.

Če osmica še v celoti zasidrana v kosti ali je samo delno izrasla, jo mora odstraniti oralni kirurg. Tudi takšen poseg se mora opraviti v lokalni anesteziji. Kirurg v tem primeru najprej prereže in umakne sluznico, nato pa kost obvrta okoli zasidranega modrostnega zobu, ga osvobodi in ga s kleščami ali vzvodom odstrani. Rana se zašije, pacient mora ugrizniti v vato in jo v ustih zadržati vsaj pol ure. Večinoma se šivi odstranijo po tednu dni, lahko pa se pri posegu uporabijo tudi razgradljivi šivi.

Dobro je še vedeti, da zaradi anestetika omrtvičenost v zgornji čeljusti traja približno dve uri, v spodnji čeljusti pa lahko celo do več ur, posledično je treba paziti, da se v tem času ne grizete v jezik ali ustnico.