Najbrž nisem bil edini, ki se je prejšnji teden - po obilnih snežnih padavinah - spraševal o globalnem segrevanju. Človeka zebe kot psa, sneg pada z neba, kot bi kdo stresal perje ... na televiziji pa ves čas govorijo o globalnem segrevanju, taljenju ledenikov, o širjenju puščav ...

 

 

V resnici so vremenske razmere bolj v prid tistim, ki pravijo, da prihaja nova ledena doba. Ena v običajnem ciklu Zemlje, ki se tako naravno ohlaja in čisti. Naj imajo prav eni ali drugi, dejstvo je, da na našem ljubem planetu izgubljamo zmerne letne čase. Poletja bodo vedno bolj vroča, zime vedno bolj mrzle in snežene, pomladi praktično ne bo več, jeseni prav tako ne. Vse drugo so teorije, ki jih razširjajo različne lobistične skupine, ki delajo za tiste, ki s strahovanjem množic kujejo dobičke. Strah pred globalnim segrevanjem ... strah pred ledeno dobo ... strah pred epidemijo. Tako kot je bila neprijetna panika zaradi epidemije virusa nove gripe, je nevarno tudi obtoževanje o svetovni farmacevtski zaroti, ki naj bi stala za sejanjem strahu. Zakaj? Preprosto zato, ker - tudi če ni nič res - nikoli več nihče ne bo verjel, da človeštvu grozi velika nevarnost. Tudi takrat, ko mu bo zares, in tudi takrat, ko farmacevtske družbe ne bodo nesramno (za)služile. Sicer sem pa prepričan, da tudi če bodo sprožili preiskavo, ne bodo mogli nikoli dokazati vpliva farmacevtskih družb na razglasitev pandemije. Ne verjamem, da je bil kdo tako neumen, da je puščal dokaze ali pa da bo celo priznal. Težko verjamem, da je kdo tako naiven, da verjame, da mu bo to uspelo, bo pa zagotovo zasejal dodaten dvom, ki vsekakor koristi komu drugemu. In vzpostavlja nove razmere.

Prav v kovanju dobička na račun globalnih težav in razkrivanju globalnih zarot je velikanski problem. Danes korporacije in posamezniki ne obvladujejo več le določene regije ali panoge. Globalizacija je zmanjšala razdalje na našem planetu do skrajnosti in povezanost samo na prvi pogled nepovezljivih stvari omogoča najbolj pragmatičnim, pa tudi najbolj smelim vpogled v resnične razmere.

Vsem drugim pa ostajajo prebliski blaženosti in klasični slepilni manevri, ki odvračajo slabe misli. Olimpijada, nogometno prvenstvo, najljubša serija, knjiga, film, skladba ... najljubša hrana, pijača, razprodaje. Nasmehi, poljubi, nežnost. Prijatelji.

Vse to nam v obdobju, ko bi marsikdo najraje "hiberniral" ali pa se "zabubil" in počakal na boljše čase, pomaga preživeti.

Saj veste - za vsakim snegom pride ... Odjuga. In sonce. In optimizem.