Ljudje me večkrat vprašajo, kakšen je Jan Plestenjak v živo. Visok, jim običajno odgovorim in jih pustim brez besed. Zdi se, da imajo vsi izoblikovano mnenje, kakšen naj bi bil. Visok, zdaj še bolj suh in siv kot običajno, se mi zazdi, ko se srečava v njegovem ljubljanskem lokalu ob promociji nove plošče Dvigni krila. Leto dni ga ni bilo na sceni, pisal je pesmi in premišljeval o življenju po štiridesetem. Predvsem o ljubezni, sodeč po albumu, ki je obarvan s tipičnim »janovskim« popom. Med pogovorom pred lokalom je spoštljiv do vseh, ki pristopijo k njemu, da bi z njim naredili selfi. Mogoče še toliko bolj, ker so ga prva leta kariere pogosto zasmehovali. Je zvezdniški šarmer, kot ga orisujejo mediji? Ja in ne. Predvsem je kompleksna osebnost.

Več v novi številki revije Vklop!