Mitja Reichenberg

​Venom je pravzaprav strup, strupena snov, ki jo izločajo živali, kot so kače, pajki in škorpijoni in se običajno vbrizga v plen ali agresorje z ugrizi ali pikom. Toda tale Venom prihaja iz bogate zakladnice Marvel Comics (v lasti Walt Disney družbe, sedaj tudi Disney založbe) in predstavlja stripovski lik, ki je nezemeljski simbiont z amorfno, tekočini podobno obliko, ki preživi tako, da se veže na gostitelja, običajno človeka. V zgodovini tega lika gre za zlobneža, junaka in sedaj tudi nekakšnega antijunaka, ki poskuša celo delati dobra dela.

Torej: v tokratnem filmu Venom: Zadnji ples (orig. Venom: The Last Dance, tudi Venom 3) se Tom Hardy aka Eddie Brock/Venom (Stephen Graham) vrača v še zadnjem delu trilogije o Venomu, enem najmogočnejših in najbolj večplastnih likov iz Marvelovega fantazijskega sveta. Eddie in/ali Venom sta na begu. Lovita ju oba njuna svetova in ko se začne mreža vse bolj stiskati okoli njiju, sta prisiljena sprejeti uničujočo odločitev, ki bo spustila zastor čez Venomov in Eddiejev zadnji ples.

V filmu igrajo Tom Hardy, Chiwetel Ejiofor, Juno Temple, Rhys Ifans, Peggy Lu, Alanna Ubach in Stephen Graham. Film je režirala Kelly Marcel po scenariju, ki ga je napisala na podlagi svoje in Hardyjeve zgodbe. Producenti filma so Avi Arad, Matt Tolmach, Amy Pascal, Kelly Marcel, Tom Hardy in Hutch Parker, očitno dobra ekipa.

Glasbo podpisuje Daniel Deacon, za katerega pa ne moremo trditi, da je naredil kaj posebno novega ali drugačnega. Res je, da za vsakimi takšnimi velikimi in znanimi projekti stojijo zahtevni producenti, ki hočejo imeti stalno podobo franšize, tako vizualne kot zvočne, vendar bi Deacon lahko naredil kaj drugačnega, kakor smo že slišali v prvem filmu Venom (2018), ko je glasbo podpisal Ludwig Göransson ali Marco Beltrami v drugem leta 2021. Deacon je tokrat žal le povzel vse, kar smo že poznali in le-to nekako recikliral. Film pa je vsekakor namenjen vsem ljubiteljem Marvel junakov in dobre stripovske avanture.