Kako si v vrtu pričaramo spomine na dišeča potovanja po svetu
Vonj ima neposredno povezavo z našim spominom in čustvi, zato nas dišeče rastline lahko z enim samim vdihom ponesejo v kraje, ki smo jih nekoč obiskali. Še posebej izrazito doživljanje sprožijo rastline iz daljnih, eksotičnih dežel, kjer so močni vonji del vsakdanjega življenja, kulture, duhovnosti in naravnega okolja.
Vonji daljnih dežel, prežeti s soncem, zemljo in vlago, so pogosto zelo izraziti, bogati in kompleksni. Ne ponujajo le prijetnih arom, temveč s seboj prinašajo zgodbe o tradiciji, identiteti naroda in njegovem odnosu do narave. V nadaljevanju je izbor nekaterih najbolj značilnih in prepoznavnih dišečih rastlin, ki nas ponesejo v tople in barvite kotičke sveta. Z nekaj truda in ustreznimi pogoji jih lahko gojimo tudi v domačih rastlinjakih ali kot sobne rastline.
PREBERITE TUDI:
Čutni vonji Vzhoda
Azija je zakladnica vonjev z globoko duhovno simboliko. Dišeče rastline niso le okras, pogosto se uporabljajo tako v kulinariki kot v verskih obredih, zdravilstvu in umetnosti. Azijske dišave prihajajo iz rastlin z močnimi aromatičnimi lastnostmi. Prevladuje kombinacija cvetličnih, lesnih, zemeljskih in začimbnih not.
Med cvetličnimi vonji poleg jasmina posebno mesto zavzemajo dehteči rumeni cvetovi drevesa kananga (Cananga odorata), bolj znanega pod imenom ilang-ilang, katerega avtohtona rastišča najdemo v vlažnih tropskih gozdovih Filipinov in Indonezije. Njegov vonj popotnika pozdravi na vsakem koraku – na vhodu v templje, na poročnih obrednih slovesnostih, na tržnicah in v masažnih centrih.
Med lesnimi in zemeljskimi vonji spadajo med najbolj tipične azijske dišave vonj sandalovega lesa (Santalum), listi pačulija (Pogostemon cablin) in korenine šopaste trave vetiver (Vetiveria zizanioides), med začimbnimi rastlinami pa je cela vrsta takšnih, ki jih dnevno uporabljamo tudi v domači kuhinji, kot so cimet, klinčki, ingver, kardamom, kurkuma in muškatni orešček, nekatere pa uspevajo celo na domačem vrtu, med njimi koriander, bazilika in limonska trava.
Aromatični svet južne poloble
Skupna značilnost vonjev dišečih rastlin ob ekvatorju in južno od njega so izrazite in večplastne dišave z balzamičnimi, cvetličnimi, sadnimi ter smolnatimi notami. Ena svetovno najbolj prepoznavnih in razširjenih dišečih rastlin je zagotovo vanilija. Čeprav je njena aroma zaradi pretirane prisotnosti sintetičnega vanilina v prehranski industriji za marsikoga danes nekaj povsem običajnega, celo dolgočasnega, pa je okušati katero od pravih vanilij posebno čutno doživetje.
Izvorna mehiška vanilija (Vanilla planifolia Andrews) nas prevzame s svojim začimbnimi zemeljskimi toni, medtem ko burbonska vanilija (V. planifolia), ki jo največ gojijo na Madagaskarju, navduši s sladkastim karamelnim okusom; za bolj cvetlične note s sadnim priokusom pa bo prava izbira vanilija s Tahitija (V. tahitensis).
Med poživljajočimi esencami aromatičnih rastlin južne poloble je tudi kar nekaj lesnatih rastlin, katerih aromatične skorje, smole, listi ali les ustvarjajo bogate, tople, pogosto eksotične dišave. Svež vonj po mentolu veje iz prostranih avstralskih evkaliptusovih gozdov (Eucalyptus spp.), nekoliko bolj ostro, zeliščno dišavo pa ponuja čajevec (Melaleuca alternifolia), ki so ga kot razkužilo za rane uporabljali že aborigini.
Gozdovi ob obalah Južne Amerike pa ponujajo eno najbolj edinstvenih arom. Les drevesa Bursera graveolens, ki je znan pod imenom Palo santo (sveti les), se že od nekdaj uporablja kot kadilo v duhovnih obredih, njegov dimljen balzamični vonj pa s pridom uporablja tudi parfumska industrija.
Naj bodo vaša prihodnja potovanja priložnost, da svet ne spoznavate le z očmi, temveč tudi z nosom, delček dišečih spominov pa vnesite tudi v domačo kuhinjo in lekarno, na vrt ali rastlinjak, saj v vsakem listu, cvetu ali kapljici eteričnega olja še vedno živi duh kraja, iz katerega izvirajo.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je vsestranska strokovnjakinja, ki se profesionalno ukvarja z organizacijo kulturnih dogodkov, hkrati pa se strastno predaja raziskovanju dišečih skrivnosti rastlinskega sveta in slovenske kulturne dediščine. Je tudi ustanoviteljica ZAVODA ROŽLIN - zavoda za izobraževanje, kulturo in turizem. Vabi vas, da na spletni strani zavodrozlin.si bolje spoznate projekte s področja kulturne in naravne dediščine te nepridobitne in nevladne organizacij, med drugim tudi Jernejevo – zeliščarski dan, Flančnik – vrt dolenjske gospodinje, Etnobotanične flancarije in številne druge etnološke raziskave.
