Opažate temne pege na listih paradižnika? Ukrepajte takoj
Črna listna pegavost se pogosto začne na spodnjih listih paradižnika. Če jo odkrijemo dovolj zgodaj, lahko širjenje bolezni močno omejimo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Paradižniki so v začetku poletja običajno v polni rasti. Rastline so bujne, cvetovi se odpirajo, prvi plodovi se debelijo. Zato marsikaterega vrtičkarja preseneti, ko na spodnjih listih opazi drobne temne pege. Sprva jih je le nekaj, čez teden ali dva pa se lahko razširijo na večji del rastline.
Paradižniki so v začetku poletja običajno videti najlepše. Rastline hitro rastejo, cvetovi se odpirajo in prvi plodovi že pridobivajo velikost. Prav zato marsikoga preseneti, ko na spodnjih listih opazi prve rjave ali črne pege. Sprva se zdijo nepomembne, vendar lahko v ugodnih razmerah v nekaj tednih zajamejo velik del rastline.
Ena najpogostejših bolezni, ki povzroča takšne simptome, je črna listna pegavost paradižnika. Gre za glivično bolezen, ki jo povzročajo glive iz rodu Alternaria in se najpogosteje pojavi po obdobjih toplega in vlažnega vremena.
Kako prepoznamo črno listno pegavost?
Prvi znaki se običajno pojavijo na starejših listih pri dnu rastline. Na njih nastanejo rjave do temno rjave pege, ki se postopoma večajo. Zelo značilno je, da se v njih pogosto vidijo koncentrični krogi, podobni tarči.
Okoli peg list navadno porumeni, sčasoma pa se posuši in odmre. Bolezen nato napreduje proti višjim delom rastline. Če rastlino redno opazujemo, lahko prve znake odkrijemo dovolj zgodaj, da širjenje bolezni precej omejimo.
Težave niso omejene le na liste
Za razliko od nekaterih drugih pegavosti lahko črna listna pegavost napade tudi listne peclje, stebla in plodove. Na plodovih se najpogosteje pojavijo temno rjave do črne pege v bližini peclja. Površina je pogosto rahlo uleknjena, poškodovano tkivo pa lahko kasneje naselijo še drugi povzročitelji gnilob.
Takšni plodovi niso primerni za shranjevanje, saj se poškodbe običajno povečujejo.
Zakaj se bolezen pojavi?
Povzročitelji bolezni prezimijo na okuženih rastlinskih ostankih v tleh. Spomladi in poleti se trosi širijo z vetrom, dežnimi kapljami, zalivanjem in tudi med vrtnarskimi opravili.
Najhitreje se bolezen razvija v obdobjih, ko se izmenjujejo topli dnevi in visoka zračna vlaga. Posebej ogrožene so gosto zasajene rastline, med katerimi zrak slabo kroži.
PREBERITE TUDI:
Kaj storimo ob prvih znakih?
Ko opazimo prve okužene liste, jih čim prej odstranimo. Pri tem uporabimo čiste škarje in jih po delu razkužimo. Odstranjene liste odvržemo med biološke odpadke ali mešane odpadke, ne pa na domači kompost, saj lahko gliva na rastlinskih ostankih preživi do naslednje sezone.
Če je bolezen že močno razširjena, odstranjujemo predvsem najbolj prizadete liste, da izboljšamo zračnost rastline in zmanjšamo količino trosov v njeni neposredni okolici.
Preventiva je učinkovitejša od zdravljenja
Pri črni listni pegavosti ima preventiva izjemno velik pomen.
Paradižnik sadimo dovolj narazen, da lahko zrak nemoteno kroži med rastlinami. Redno odstranjujemo zalistnike in odvečne spodnje liste, ki se dotikajo tal.
Zalivamo ob tleh in ne po listih. Še posebej koristno je zastiranje tal s slamo, travo ali drugim organskim materialom, saj preprečuje škropljenje zemlje na spodnje liste med dežjem.
Po koncu sezone odstranimo vse rastlinske ostanke in na isto mesto naslednje leto, če je mogoče, ne sadimo paradižnika ali drugih razhudnikovk.
Ne spreglejte spodnjih listov
Črna listna pegavost se skoraj vedno začne neopazno. Nekaj peg na spodnjih listih se zdi nepomembnih, vendar lahko bolezen v ugodnih razmerah hitro napreduje. Prav zato se v začetku poletja splača redno pregledovati spodnji del rastlin.
Če prve znake odkrijemo dovolj zgodaj, lahko z odstranjevanjem okuženih listov, pravilnim zalivanjem in dobro zračnostjo rastlin bolezen pogosto zadržimo na ravni, ki pridelka ne ogrozi resneje.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
