Ne sadite dreves, dokler ne preverite tega o tleh!
Če razmišljate o tem, da bi posadili sadno drevo, je nujno, da mu izberete mesto, kjer mu bodo tla lahko zagotavljala optimalne pogoje za rast. Preverite, kakšna.
Kakšna tla imamo?
Preden se odločimo za sajenje sadnega drevja, se moramo najprej posvetiti tlom, torej pedološkim pogojem zemljišča, kjer nameravamo sadjariti. Na domačem vrtu sicer nimamo kaj dosti izbire, a vendar si moramo odgovoriti vsaj na vprašanje, ali so tla globoka ali plitva oziroma, z drugimi besedami, kako globoko je matična kamninska osnova.
PREBERITE TUDI:
Morda vam je to znano še od izkopa gradbene jame. Če ne, pa je priporočljivo izkopati vsaj meter globok pedološki jašek z eno navpično, gladko porezano steno. Na njenem prerezu bo videti, kako so sestavljene talne plasti, in tudi, ali je morda v napoto kakšna za vodo in zrak neprepustna plast, kar se najbolje pokaže po izdatnih padavinah, če se voda v jašku nabere in dalj časa ne zmore odteči. Izvemo tudi, kako debela je vrhnja plast živice, ki je temneje obarvana kot globlje plasti brez humusa, pa ali so tla težka, meljasta, peščena in kako globoko so prekoreninjena.
Če boste na kamninsko osnovo naleteli v globini do 30 cm, so tla plitva in niste dober kandidat za domačega sadjarja. Vaše drevje bo pestila suša in pomanjkanje hranil, vas pa pomanjkanje plodov. Nekoliko se v domačih razmerah da pomagati z nasipanjem vsaj pol metra debele plasti dobre prsti pred sajenjem, za sajenje drevja na šibkih podlagah morda celo v obliki povišanih gred, ki so zdaj tako popularne. Tako bi korenine sadnega drevja lahko odmaknili tudi od previsoke podtalnice, a pri tem se boste znebili tudi kupčka denarja.
V srednje globokih tleh se boste do matične kamninske osnove prikopali po 30 do 70 cm in dveh pivih, v globokih, več kot 70 cm, pa se vam ni treba truditi dlje kot do metra globine. Tako bo tudi od »šteke pira« več ostalo za žar oziroma žur ob koncu tedna.
Večina koreninskega sistema sadnega drevja je sicer v globini od 20 do 50 cm, glavne korenine pa prodirajo tudi globlje. Oreh in kostanj bosta zadovoljna z 2 m globokimi tlemi, hruške, jablane in češnje z 1,5 m, če pa so cepljene na šibkih vegetativnih podlagah, jim bo v okrog metra globokih tleh čisto udobno. Uspešnega sadjarjenja se lahko torej nadejamo le na globokih tleh, kjer podtalnica ne seže višje od 1,5 m in ni nižja od 2,5 m in imajo tla pH vrednost med 6 do 7,5!
Koščičarjem, kutinam in nekaterim sortam hrušk je ljubša nevtralna reakcija pH 7, večina sort hrušk, ribeza in jablan se najbolje počuti v rahlo kisli zemlji s pH 6 do 6,5, jagodam in malinam pa je všeč še bolj kisla zemlja s pH od 5 do 6. Tako, to so ideali, ki pa jih redko popolnoma dosežemo. Velja pa gotovo, da se sadno drevje ne bo normalno in zadovoljivo razvijalo na zemljiščih, kjer vrednosti pH bistveno odstopajo od navedenih, bodisi v bolj kislo ali bolj alkalno stran, saj pride do blokade hranil in bo tako drevo stradalo.
Hranila v tleh
Če ugotovite, da spadate med srečneže, ki posedujejo dovolj globoka tla za uspešno sadjarjenje in imate na voljo celo dovolj prostora za več dreves, je pametno povprečni vzorec tal poslati vsaj v malo kemično analizo, da izveste, ali so količine dostopnega kalija, fosforja in organske snovi v tleh zadostne in kolikšen je pH. Dobili boste tudi nasvet, kako morebitne pomanjkljivosti racionalno odpraviti. Kako odvzeti in pripraviti vzorec tal za kemično analizo in kam ga poslati, lahko izveste med drugim tudi na internetu. Pred pripravo večjega nasada pa je treba vzorec tal analizirati glede na fosfor, kalij, dostopni kalcij, magnezij, bor, mangan, cink, baker in železo. Cena analize je v primerjavi s škodo, ki jo lahko utrpite zaradi neustrezne priprave tal, zanemarljiva.
Če boste sadili le drevo ali dve, se boste verjetno analizi odrekli. Marsikaj se da odpomoči z izdatnejšo uporabo komposta, zrelega gnoja, organskih peletiranih gnojil in drugih aktivatorjev tal, kot so kelp, EM na osnovi koristnih mikroorganizmov, kompostni čaji ipd. Poleg boljše prehrane rastlin bomo s temi sredstvi pomnožili življenje v tleh in s tem izboljšali plodnost prsti. Mikro- in makrobiota namreč s svojimi presnovnimi procesi omogočata, da so hranila v tleh rastlinam sploh dostopna. To je t. i. solubilizacija hranil, ki poteka le ob prisotnosti kisika. Tudi zato je tako pomembno, da so tla grudičasta in zračna, ne pa zbita.
Če je v tleh dovolj organske mase, humusa, bo tudi koristno mikrobno življenje bogato, patogenih mikroorganizmov pa bo manj. To bo všeč tudi koristni makrobioti, kot so deževniki in razni členonožci. Če jih je kaj, boste njihove rove opazili na stenah pedološkega jaška, številnost deževnikov pa lahko na grobo ocenimo tudi s Kennelovim testom. Na golo površino svežih, neprekopanih tal, v velikosti 50 x 50 cm, položimo 20,5 cm dolge slamice v presledkih po 2,5 cm. To je najbolje narediti dva ali tri dni po dežju. Nato si več dni zapored »fotkamo« premike slamic vsakih 24 ur in po tem sklepamo, kako živahna je nočna dejavnost gospodarjev prstanov. Če na površini pustijo še številne kupčke iztrebkov, smo res lahko zadovoljni.
Za oceno strukture tal pa opravimo test, za katerega potrebujemo vsaj dva semestra strojne fakultete. Osnovno orodje je namreč prekopna lopata, »hohfah«, imenovana »štihar'ca«, test pa se imenuje Goerbinška lopatna diagnoza. Z lopato iz tal izrežemo kvadrast kos prsti do globine lopate, debel pa naj bo vsaj 10 cm, in opazujemo, kako so v vrhnji plasti tal porazdeljeni različni agregati, kakšna je torej velikost in struktura grudic prsti in drugih primesi. Ugotovimo, kako globoko segajo korenine in koliko jih je, kako so porazdeljeni gomoljčki in koliko je lasnih korenin, kako je porazdeljena vlaga in koliko je organskih snovi (ostanki hlevskega gnoja, podorin, travnega odkosa ipd.), kako so porazdeljene in do katere stopnje so razgrajene.
Tako lahko kar dobro presodimo kakovost tal. Po razporedu mrvičastih struktur, vlage in po prekoreninjenosti zlahka ugotovimo, kje so v tleh horizonti, ki ovirajo rast korenin.
Grudičasta tla so godna in bogata, globoko, enakomerno in obilno prekoreninjena. Posamezne koreninice lepo rastejo v dolžino, grudice so v povprečju manjše od 10 mm.
Drobljiva tla niso tako bogato prekoreninjena, lasne koreninice pa so nakodrane in obraščajo posamezne grudice, ki so v povprečju večje od 10 mm. To je zbitost tal 1. stopnje.
Grudasto drobljiva tla so slabo prekoreninjena, korenine rastejo večinoma samo v razpokah grud, ki so večje od 50 mm. To pomeni zbitost tal 2. stopnje. Plastno drobljiva tla (v listih) so navzdol komaj kaj prekoreninjena, korenine rastejo večinoma v vodoravnih razpokah. To pa pomeni zbitost 3. stopnje.
Kaj z zbitimi tlemi?
Jasno je, da je, zaradi različnih vzrokov zbita tla treba pred sajenjem sadnega drevja prerahljati. V velikih nasadih prerigolajo, torej globoko preorjejo, celotno površino nasada, za biološke nasade pa tla večinoma prerahljajo s podrahljači, ki talnih plasti ne obračajo. Hkrati opravijo tudi založno gnojenje v skladu s kemično analizo tal, saj s kasnejšim dodajanjem hranil, ki so slabo topna in zato v tla prodirajo le centimeter ali dva na leto, ne bi dosegli želenega učinka. Tak primer sta fosfor in kalij.
V zbitih tleh zastaja vlaga, zato so hladna, z malo kisika, ki ga korenine nujno potrebujejo za normalno rast in obnovo koreninskih laskov. Ker je kisika malo, je humifikacija organske mase v tleh ovirana in prevlada anaerobno škodljivo gnitje, t. j. mikrobna hidroliza. Nastaja vrsta zelo strupenih plinov, med njimi azan, ki je atraktant za nekatere škodljive insekte. Mikrobna hidroliza se zaključi z metanogenezo, metana si pa v atmosferi res ne želimo, ker je močan toplogredni plin.
Koristna mikrobiota v takih tleh nazaduje, množi pa se patogena, ki povzroča bolezni. Oviran je sprejem hranil in vode, prihaja do asfiksije na koreninah, kar pomeni, da zaradi pomanjkanja kisika odmirajo koreninski laski, ki so sesalni aparat koreninskega sistema. Rezultat je fiziološka suša, pa čeprav bi drevo stalo v vodi. Zbitost tal lahko privede tako daleč, da se življenje v tleh ne zmore več samouravnavati.
Zrahljana tla pa se odlikujejo z veliko prostornino zračnih por, zato je izmenjava plinov med tlemi in ozračjem dobra. V takih tleh je veliko kisika, ki omogoča močno aktivnost koristnih aerobnih mikroorganizmov, ki so, z malce prispodobe, kuharji prehrane za rastline. Seveda je v takih tleh razvoj koreninskega sistema kar se da optimalen.
Zaključek
Ko boste izbrali pravo mesto, s primernimi tlemi, bo na vrsti izkop sadilne jame, nato pa še najbolj zadovoljivo opravilo - ustvarjanje novega doma za mlado sadiko. Že veste, katero boste posadili? Drevesnice in vrtni centri konec oktobra izdatno polnijo svoje zaloge, zato je izbira v tem času največja. Že sam sprehod po tako založeni drevesnici je pravi užitek, a ko izbirate svojega favorita, ne pozabite - da bo pokazal svoje potenciale, mu moramo zagotoviti najboljše temelje!
E-novice · Rože in vrt
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je specialist za oblikovanje okolja z rastlinami, strokovnjak za obrezovanje sadnega drevja in starosta v poznavanju sveta mikroorganizmov. Če potrebujete prenovo vrta ali je vaše sadno drevje potrebno strokovne rezi, pokličite na 041 378 705 in Matjažu zaupajte svoje želje. Rezultati vas bodo osupnili! Vabljeni tudi v FB skupino Vrt in mi, kjer Matjaž tudi redno odgovarja na vprašanja vrtičkarjev.
