"Vse je modno, ponudba je tako velika, da je človek pošteno zmeden."
Modna kreatorka Zlata Zavašnik o tem s čim je z leti prepričala svoje stranke in o spremembah trendov v modi, ki postaja preveč potrošna.

30 let ustvarjanja oblek za maturantske plese, poroke ter druge slovesne in poslovne priložnosti v Sloveniji je velik dosežek. Trg je majhen, moški pa kupijo eno obleko in jo nato dolgo nosijo. Vsakič znova je treba stranke prepričati z ustvarjalnostjo, izvirnostjo in kakovostjo. Vztrajala je in iskala nove rešitve. Zdaj pa modna kreatorka Zlata Zavašnik počasi vajeti podjetja predaja mlajši hčerki Lari, ki je k novim izzivom, manekenstvu, zvabila celo igralca Jurija Zrneca.
Kakšna je razlika med modo pred 30 leti in današnjo? Kakšne so trenutne modne zapovedi?
Največja razlika med tedanjo in današnjo modo je, da ni zapovedi. Vsaj ne pridejo do mene oziroma je izjemno razširjen vidik glede tega, kar naj bi bilo modno. Ni točne linije, določene dolžne krila, širine suknjiča … Stil je, da je veliko stilov, seveda pa mora biti znotraj tega vseeno določena usklajenost.
Včasih so delali dve kolekciji, poletno in zimsko, zdaj pa velike verige s poceni oblačili ves čas lansirajo nove in nove kolekcije.
Žal je izbira neskončna, imamo preveč vsega, to pa vpliva tako na kakovost kot na to, da se kupec težje znajde. Vse je modno, ponudba je tako velika, da je človek pošteno zmeden. Zato se je toliko bolj pomembno ves čas preizpraševati, kaj ti je res pomembno, kaj ti pristaja, pa še o vrednotah, koliko malo boš kupoval, da boš dobro oblečen in da ne boš preveč dodatno obremenjeval našega planeta, ne nazadnje pa tudi prispeval k izkoriščanju ljudi v tretjem svetu, kjer ta moda nastaja. Sama od nekdaj prisegam na manj, vendar kakovostna oblačila v omari.

Kakšne značajske lastnosti mora človek imeti, da mu lahko uspe?
Predvsem vztrajnost. Res močno si moraš želeti narediti nekaj svojega, hkrati pa sprejemati stvari, ki se ti dogajajo na tej poti. Ovire te ne smejo ustavljati. Za uspeh je treba biti tudi iskren, imeti visoko etiko in moralo, sicer te lahko nizke cene kakšnih surovin zapeljejo in boš naredil slabši izdelek. Ves čas se moraš držati tega, da hočeš narediti dober izdelek. Moraš imeti držo.
Sama sem ves čas hotela delati dobre izdelke. Nikoli me niso premamile nizke cene materialov. Pri tem nisem nikoli delala kompromisov.
Pomembno je, da ima vsak izdelek dobro obliko in da je kakovosten. To je bil moj recept za uspeh. Hkrati pa ti mora biti res mar za to, kar počneš. Za uspeh se je treba tudi sekirati (četudi to ni dobro zate), potem dobro postaviš stvari. Za kakovosten nivo potrebuješ vsaj deset let dela.
Kaj je pa bil ključni trenutek za preboj/uspeh v karieri? Se ga spomnite?
Ni bilo ključnega, temveč kopica majhnih prebojev, ko se je iz leta v leto kazalo, da kupci želijo moje obleke. Ko sem odprla lastno maloprodajo, sem videla, da lahko delam in rastem dalje – kupim poslovne prostore, se razvijam, gradim na zdravih temeljih in nisem odvisna od veleprodajnih kupcev.
Poseben prelom je bilo leto 2015, ko sem naredila prenovo in se preselila v poslovni center Diamant. Mnogo let je trajalo, da sem prišla do sem, kjer sem zdaj.
Uspeh se ne zgodi čez noč, temveč zahteva dolgoletni trud in delo. Vsaj pri meni. Vedno je tu še vprašanje, kako dolgo bo to trajalo.
Neverjetno mi je, da nekateri postanejo milijonarji čez noč. Pri meni se to zagotovo ne more zgoditi. (smeh)

Ste kdaj želeli vreči puško v koruzo?
Priznam, sem. To je bilo leta 2009/10, ko se je zgodila velika globalna recesija. Veliko sem delala tudi na hrvaškem trgu, imela sem štiri maloprodajne trgovine, promet se je čez noč prepolovil, meni so ostali visoki stroški, prilivi pa so se zmanjšali. Pri kakršnihkoli poslih so ključne finance.
Če nimaš sredstev za obrat, te tudi najlepša stvar ali oblačilo ne more rešiti. Takrat sem razmišljala, da bi nehala in začela nekaj drugega. Vendar to ni bil čas za prodajo, kdo bi kupil, bila sem stisnjena v kot. Ko pa sem se odpočila, sem to breme odložila z ramen. Ko greš dva koraka nazaj, širše vidiš. Videla sem, da bo vse dobro, le spremeniti moram strukturo. Reorganizirala sem podjetje – pristali smo na eni maloprodaji, veleprodajo sem zožila. Osvobodila sem se skrbi in delala z večjim veseljem kot na začetku. Nova shema je bila zame prava zgodba.
Koliko je ženska danes spoštovana v poslovnem svetu? Imajo moški prednost ali je obrnjeno?
Gre za naš notranji občutek in izkušnje. Sama sem se samo na začetku počutila malo slabše. Ne vem pa, ali bi se bolje, če bi bila moški. Tega nisem pripisovala spolu. Res pa je, da s(m)o ženske tudi v zakonu, ne samo v poslu, bolj obremenjene. Kot da je to naša karma, arhetipi.
Ženska razmišlja globlje, nosi večje breme, ker želi biti povsod odlična. Hvaležna sem, da sem se rodila, kjer sem se, da imam vse možnosti sveta, da lahko delam, kar hočem. Lahko sem bila mama, partnerka, poslovna ženska. Marsikatera ženska na drugem koncu sveta teh možnosti nima.

V čem smo ženske boljše vodje od moških?
Bolj si prizadevamo, zdi se mi pa tudi, da gledamo širše. V poslu, denimo, ne bomo gledale samo skozi številke, kapital, temveč širše. Vsemu poskušamo dati dodano vrednost, obenem pa imamo fokus. Zdi se mi, da je fokus moških ožji. Več nam pomenijo odnosi.
Če bi imela ozek fokus in bi na svoje ustvarjanje gledala skozi samo denar, se zagotovo ne bi ukvarjala z moškimi oblekami.
Če pogledamo v preteklost, se je namreč prodaja moških oblek skozi zgodovino zmanjševala. A če imaš oblikovalski in ženski pristop, na to gledaš z rahločutnostjo in globino in te zanima delati tudi to. Pa potem iščeš širino v ozkem produktu, kot je moška obleka.
V vaši kampanji kot maneken sodeluje tudi vaš zet Jurij Zrnec. Kakšno je vajino sodelovanje?
Prej ga nisem videla kot manekena, ima pa Jurij izjemno karizmo. Skozi leta pa se je podal tudi na pot izjemne osebne preobrazbe. Leta, izkušnje in ogromno posvečanja sebi so ga temeljito obrusila. Prehodil je dolgo pot, jaz pa tudi, zato sva lahko sogovornika. Samozavestno, suvereno in nadvse imenitno je predstavil kolekcijo. Zanimiva komponenta kampanje je, da smo se tokrat prvič predstavili v barvah, kar je zame, ki sem večinoma v črnem, precej nenavadno. Pa tudi Jurij prisega na črno barvo, a se je odlično počutil tudi v barvitih oblačilih. Toliko barv, kot jih ima moška obleka lani in letos, še nikoli ni bilo. Od zelene do oker, bordo …

Omenili ste, da je ženska bolj obremenjena tudi v zakonu, družini. Kako pa vi krmarite med družino in delom?
Zdaj dobro. (smeh) Odkar sta hčerki in sin odrasli, dobro krmarim. Prej pa sem imela stalno dva občutka: da bi morala po eni strani delati več, po drugi pa biti več z otroki. Uravnoteženje tega mi je predstavljalo veliko izzivov. Na srečo sva si s partnerjem, ki mi je zelo pomagal pri tretjem otroku, to dobro porazdelila. Sicer ne bi šlo. Kljub porazdelitvi pa sem imela več občutkov krivde od njega. Ne morem pa mimo tega, da si dobra mama šele, ko si zadovoljna sama s sabo.
Kakšna pa je vaša omara? Polna oblek, ali kot ženska rečete, joj, spet nimam nič za obleči?
Moja omara ni tako zelo polna. Večkrat sem že slišala, da imam premalo stvari. Ne vem, ali se s tem pohvalim ali se grajam. Zato tudi paše moška obleka. Ker moški s svojo obleko nima tako napolnjene omare. Lahko ima res manj, ampak dobre kose, ki se kombinirajo. Pri meni se nič ne šibi, nimam težave tega izprazniti, saj nisem hrček. Zelo dobro se počutim v usklajenosti in estetiki. Ne moti me letnik oblačil. Morajo pa zame dobro funkcionirati.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se