Tania Mendilo

Zadnja leta nekdanja radijska zvezda Polona Požgan hrepeni po miru in tišini, ki ju najhitreje najde v sebi. In v družbi partnerja ter otrok. Čeprav vse zanimajo podrobnosti njene ločitve, sama o njej še danes javno ne govori. »Ker se ne tiče nikogar drugega kot naju z nekdanjim možem,« jasno pove. Mojstrica komunikacije je trenutno v odnosu, v katerem, kot pravi, zna in zmore bolje izraziti sebe, hkrati pa doda, da nas v resnici ne more osrečiti nihče drug, če ne znamo najprej osrečiti sebe.

Tania Mendilo

Na začetku najinega pogovora mi prizna, da iz leta v leto težje prenaša poletno vročino. »Vsako poletje me zamika, da bi postrigla džunglo las na svoji glavi,« se smeje. Prednost poletja vidi v tem, da so otroci doma in da lahko večino dela postori preko spleta. »Kar pomeni, da smo lahko več časa skupaj in so naši dnevi cela dva meseca precej sproščeni. Letos smo prvi teden počitnic preživeli na Azurni obali, nato pa še nekaj dni v Bohinju, Pulju in Trenti,« niza.

Mir in tišina, ki ju najprej najde v sebi, sta ji ključna za dobro počutje. »Ker sebe nosim povsod s sabo, kamor koli grem,« hudomušno pripomni. »Med predavanji o komunikaciji in med motivacijskimi nastopi po podjetjih, konferencah in na različnih dogodkih tedensko nagovorim približno 1000 ljudi. To pomeni, da sem ves čas izpostavljena številnim pogledom, mnenjem, kritikam in pohvalam. Po večletnih izkušnjah na tem področju se zavedam, da je zame in za kakovostno opravljanje mojega dela ključno vsakodnevno delo na sebi. Mir in pristnost najdem tudi in predvsem v času, ki ga preživim z otroki in partnerjem. Tišine sicer doma ni, ker smo precej glasni, opažam pa, da postanem nemirna, če imam nekaj dni zapored preveč dela in če imam popoldneve zapolnjene z obveznostmi. Zato se trudim svoje urnike razporejati tako, da sem ob popoldnevih ali vsaj ob večerih večinoma z družino.«

Sašo Radej

Pri sebi je našla napako in jo odpravila

O svoji ločitvi ne govori javno. »Ker se ne tiče nikogar razen naju z nekdanjim partnerjem. To odločitev sva sprejela skupaj in se jo v vseh teh letih trudiva spoštovati. Skupaj imava sinova in zadnje, kar bi si želela, je, da bi čez deset let v časopisih brala o najinih nerazrešenih problemih,« pojasni. 

Prizna, da ji je med ločitvenim procesom najbolj pomagalo zavedanje, da vse mine. »Da bodo vsa težka in neprijetna čustva, za katera imaš morda v nekem trenutku občutek, da ne bodo šla nikamor in da bodo ostala večno, minila,« doda.

»Izredno pomembna veščina, ki se je lahko naučimo in bi nam spremenila življenje tako v partnerskem kot tudi v vseh drugih odnosih, je veščina poslušanja. Poslušati bi morali z namenom, da razumemo, in ne z namenom, da odgovorimo. Zavedam se, da sem bila pred leti precej slabša poslušalka, kot sem danes,« priznava. Izjemno pomembna veščina, ki v tovrstni situaciji pride prav, je po njenem mnenju tudi sposobnost obvladati sebe in svoja čustva do te mere, da se v komunikaciji, ki je za nas stresna, ne odzovemo, temveč si vzamemo čas za razmislek in potem spoštljivo povemo svoje mnenje. »Morda se v teoriji vse to zdi preprosto, iz svojih izkušenj in izkušenj žensk, s katerimi sodelujem na svojih tečajih, pa lahko povem, da je za to, da našteto spravimo v prakso, potrebno veliko znanja in potrpljenja,« je prepričana.

arhiv Lady

Ne želi obljubljati večnosti

Prepričana je, da morata v vsakem partnerskem odnosu oba partnerja prevzeti vsak svoj delež odgovornosti. »Trenutno živim v odnosu, v katerem znam in zmorem bolje izraziti sebe, svoje želje, pričakovanja in potrebe. Zavedam se, da me ne more nihče osrečiti, če ne bom sama delala na sprejemanju sebe, na svojih prepričanjih, vzorcih in navadah. Predvsem pa mi je jasno, da ne bom nikogar spremenila, če človek ne čuti potrebe, da bi sam nekaj spremenil,« razmišlja.

Njen pogled na partnerski odnos je za marsikoga morda nekoliko nekonvencionalen. »Ne želim več obljubljati večnosti, niti ne želim, da jo kdor koli obljublja meni. Danes sva, trudiva se za to, da nama je lepo. Kaj bo jutri, ne vem,« je iskrena. Upa tudi, da ima vsaka ženska, ko se znajde na življenjski preizkušnji, podporo prijateljic. »Včasih kdo reče, da ima človek v življenju samo enega ali dva prava prijatelja, sama sem hvaležna za to, da imam že vrsto let ob sebi osem žensk, na katere se lahko obrnem v dobrih in slabih trenutkih. In zdaj, ko se pogovarjava o tem, razmišljam, ali jim to dovoljkrat povem,« se iskreno vpraša. Pove, da je zanjo lepa ženska tista, ki je pristna. »Ne pridna, temveč pristna,« poudari, »zvesta sebi in svojim vrednotam. Ki se je pripravljena učiti in spreminjati, biti dovolj samosvoja in ne toliko obremenjena z vprašanjem, kaj si bodo o njej mislil drugi.«

Na vprašanje o lepotnih popravkih odgovori, da so stvar posameznika in njegove odločitve. Ko pogovor nanese na minevanje in njeno spoprijemanje z njim, pa pravi: »Uf, včasih se spoprijemam lažje, drugič spet s kančkom notranje tesnobe. Čez dve leti bom stara 50 in včasih me dejansko preseneti, kako hitro teče vse skupaj. V glavi se namreč pogosto še vedno počutim staro 30 let, moji doma pa pravijo, da se temu primerno tudi obnašam,« se smeje.