Znani Slovenec trdi, da so mu v boju z rakom pomagali konji
Peter Benedik se je prvič pojavil v šovu Ljubezen po domače, kamor so ga prijavile natakarice iz gostilne, kjer se s prijatelji srečuje na pijači.

Peter Benedik je resen in zadržan fant, a nadvse srčen. Svojih težav in zasebnega življenja ne deli rad z drugimi. Se je pa odprl Nini Radi, eni od treh deklet, ki so prišle na kmetijo, da bi osvojile njegovo srce. Nina, ki je prišla pozneje kot preostali kandidatki, je takoj pritegnila Petrovo pozornost, najbolj pa ga je ganilo, ko mu je zaupala, da je prebolela raka. Peter jo je presenetil s svojo izpovedjo.
»Spopasti se z diagnozo raka, ko komaj vstopiš v polnoletnost, je pretresljivo,« je dejal in priznal, da se je s to kruto diagnozo srečal pri 18 letih. »Pred 12 leti sem tudi sam imel raka. Imel sem operacije, kemoterapije, vse te stvari,« se je spominjal s težkim srcem. Ko se je življenje po osmih letih umirilo, si je mislil, da je najhujše za njim, a usoda je Petrovo življenje še enkrat postavila na glavo. Bolezen se je vrnila, kar je pomenilo še več operacij in dodatno bitko. Vendar je bil tokrat na to že pripravljen.
Kljub bolečini in negotovosti je bil močnejši. Poudaril je, da brez podpore najbližjih in svojih konjev ne bi preživel. »Uspelo mi je ob podpori družine, prijateljev in konjev,« je povedal. Konji so mu dajali uteho, ki jo težko najdeš drugje. »Bili so moj varni pristan za izliv čustev in mi pomagali, da se nisem nikoli počutil sam.«
##IMAGE-4264752##
Z izgubo pa se je srečal tudi na čustvenem področju. Bil je namreč poročen, ločil pa se je leto in pol pred snemanjem oddaje, česar punce niso vedele, zato jih je ta novica kar presenetila. »To so moje zasebne stvari in o tem se ne želim pogovarjati. Nimam rad pozornosti, in če me ne bi prijavile kelnarice, se sam za to najbrž nikoli ne bi odločil. Potem pa sem si rekel, če sem že prijavljen, bom pa poskusil.«
Živi na kmetiji, kjer se ukvarja s konji, ki so njegova največja ljubezen. »Ko se želim sprostiti in si vzeti čas zase, osedlam konja in se odpravim na dolgo ježo v naravo. V maneži pa navadno ne jaham. Imam tudi psa, a ga ne vzamem s seboj, ko grem na ježo. To je lahko nevarno, saj psa s konja ne morem nadzorovati. Ima pa dovolj prostora, da lahko leta okoli hiše, sicer pa greva včasih tudi sama na sprehod.«
Peter ima na kmetiji veliko dela, saj konji zahtevajo veliko nege. »To mi ni težko, ker to res rad delam. S konji sem povezan že od malih nog, jahati sem začel, ko sem bil v osnovni šoli, in od takrat so konji del mojega življenja. Konjeništvo je lep šport, lahko pa tudi nevaren, zato je treba biti previden. Tudi jaz sem že padel s konja, a na srečo ni bilo nič resnega. Padec res ni prijeten in ti požene strah v kosti. Ko si na konju, moraš imeti glavo na mestu in veliko razmišljati, ne smeš se predati brezskrbnosti. Ježa ni tako preprosta, imeti moraš kar veliko izkušenj. Pomembno je že, da izbereš primeren teren in si seznanjen z morebitnimi nevarnostmi. V gozdu so korenine, spolzek teren, še zlasti po dežju. Treba je biti previden, ko prečkaš cesto ali jezdiš po gozdnih poteh, saj nikoli ne veš, kdaj boš srečal avto, kolesarja ali sprehajalca.«
Je predsednik Konjeniškega društva, obožuje country glasbo, ob njenih zvokih pa se rad tudi zavrti. Hkrati pa dela tudi kot krovec. »Delam pri različnih gradbenih delih, zato sem veliko odsoten od doma. Delo ni lahko, a nekako gre,« pravi 30-letni postavni kavboj, ki se dobro znajde tudi za štedilnikom. »Vse znam skuhati, najbolj ljube pa so mi jedi na žlico. Včasih skuham malo več in jedi shranim v zamrzovalni skrinji, da jih potem samo hitro pogrejem, kadar nimam časa za kuhanje. Prednost kuhanja večje količine jedi pa je tudi, da je še bolj okusna. Že od nekdaj mi niti kuhanje niti opravljanje drugih gospodinjskih opravil ne delata težav. Lahko pa trdim, da je najboljša kuharica moja babica.«
E-novice · Estrada
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se