Oto Pestner pri 70. letih slavi svoj tretji rojstni dan
Ob 70. rojstnem dnevu, ki ga je Oto Pestner praznoval 4. januarja, se eden največjih glasov slovenske glasbe ozira na več kot pet desetletij ustvarjanja.
Jubilej bo zaznamoval izid posebne zbirateljske izdaje, četvornega albuma Zlati portret, ki prinaša izbor njegovih največjih uspešnic od leta 1971 do danes. V iskrenem pogovoru razmišlja o življenju, zdravju, družini in vrednotah, ki so ga oblikovale.
Oto Pestner svojega rojstnega dne ne želi obešati na veliki zvon in ob svojem jubileju ne pripravlja velikega koncerta. A je kljub temu zelo počaščen, da mu založba Dallas ob tej priložnosti pripravlja posebno izdajo albumov: »Izdali bodo četvorni album, ki bo imel naslov Zlati portret 1, 2, 3 in 4. Vsaka plošča bo zase in tam bo celotno moje glasbeno ustvarjanje od leta 1971 do konca leta 2025. V glavnem so to vse moje uspešnice. To je taka zbirateljska zbirka v omejeni nakladi, res za največje ljubitelje moje glasbe,« pravi Oto, ki si je želel rojstni dan preživeti predvsem mirno.
Leto 2026 je tudi leto, ki sta ga željno pričakovali njegovi hčeri dvojčici Ela in Ana, ki bosta letos dopolnili osemnajst let: »To bo sicer šele v novembru. Ker sta dvojčici, sta za zdaj kar uigrani na eno struno. Ko sta bili mlajši, sta se nekaj malega ukvarjali tudi z glasbo in nekaj tudi posneli. Zdaj sta sicer glasbo malo opustili, ker sta na umetniški gimnaziji, imam pa občutek, če bi se še enkrat odločili za glasbo, da bi se obe.«
Jabolko ne pade daleč od drevesa
Glasbeni geni so pač nekaj, česar ni bil deležen vsak, in tega se tudi Oto dobro zaveda. Za njegove je nedvomno zaslužen oče: »Prihajam iz Celja, tam sem živel s starši precej let, vse dokler nisem odšel v Ljubljano na srednjo glasbeno šolo. Odraščati v Celju je bilo zelo prijetno, saj takrat to še ni bilo tako veliko mesto, kot je zdaj. Najbolj priljubljene so bile ulice v starem mestnem jedru, zdaj tega skoraj ne opaziš, ker je tako povezano z modernimi gradnjami. Takrat se je Celje ločilo na dva dela. Eden je bil stari del, drugemu delu Celja smo rekli pa Otok. In Otok je bil tam, kjer so bile potem narejene prve stolpnice. Osnovne šole smo imeli po številkah, prva, druga, tretja in četrta osnovna šola. Zdi se mi, da je bilo moje odraščanje preprosto in lepo. Moj oče je bil glasbenik, prav tako tudi njegov oče. Kot naturščik je igral harmoniko in je bil v Celju kar velika glasbena zvezda v tistem času. Občudoval sem ga, saj je bil res dober. Občudoval sem ga tudi zato, ker je s tem znanjem, ki si ga je sam priboril, uspel biti tako popularen. Imel je nekaj svojih ansamblov in tako sem tudi jaz začel prepevati ob njegovi spremljavi. To je bil res moj čisti začetek.«
Kljub odraščanju na Štajerskem se ne počuti čistokrvnega Štajerca: »Tako bom rekel. Jaz sem filingaš, kamor me postaviš, tam se znajdem. Če bi bil na primer nekaj dni zapovrstjo v Celju, bi takoj začel govoriti po celjsko. Ker pa sem se potem v drugo poročil z Gorenjko, sem bil tudi Gorenjec, saj sem začel tudi po njihovo vleči. Tako da se prilagodim, in to je ena moja značilnost. Morda zato, ker sem glasbenik in veliko poslušam druge ljudi, tudi ko govorijo njihova narečja.«
Starši so mu dali nekaj pomembnih vrednot: »Da je treba biti pošten in to je treba svojim otrokom vcepiti v razum. Predvsem mi je pomembno to, kot danes moderno rečejo, da ne 'fejkam', da se ne pretvarjam, da sem iskren. Z ljudmi, ki tudi sami niso takšni, ne morem sodelovati. Pri ljudeh, ki so površinsko usmerjeni, je običajno vedno tako, da imajo lepe obraze in lepe pozdrave, obljubljajo vse mogoče, potem pa iz vsega skupaj ni nič.«
Življenje po infarktu
V bogati glasbeni karieri je sodeloval z mnogimi zvenečimi imeni, kot je sam, in najverjetneje ne bo ostalo le pri teh: »Upam, da ja. A stvari se morajo spontano dogajati in zdaj nimam pojma, kdo bi se lahko pojavil, da bi z njim sodeloval. Sicer imam nekaj želja, ampak o njih ne moreš kar tako razglabljati, saj je to zelo nehvaležno. Imam pa gotovo še nekaj neizpolnjenih želja na tem področju. In tudi ideje.«
Pred tremi leti je med enim od nastopov doživel srčni infarkt in vse odtlej pravi, da se je na novo rodil: »Zdaj sem v redu. Ozdravljen sicer nisi nikoli, si pa dober in moraš za to, kar imaš, skrbeti, da še naprej traja. Da ne pregoriš in te potem lahko spet kaj nepričakovanega pričaka. Sicer sam pri sebi začutiš, kdaj se ti zdi, da je kaj prenaporno, in takrat malo zreduciraš moči. Včasih je treba iti na kakšen pregled, da potem ugotovijo, ali ti vse deluje tako, kot mora, in morda takrat izveš kakšno novost. Kakšnih prepovedi pa nimam. Bom pa s tem letom še več delal na bolj zdravi prehrani in se bom prepustil strokovnjakom na tem področju. Verjamem sicer v vse tisto, kar ti naredi dobro in je dokazljivo, verjamem pa tudi v ezoteriko. Verjamem v to, da nismo sami na tem svetu, na tem planetu oziroma okoli tega planeta. Verjamem v to, da so ljudje, ki imajo posebne moči, in da so te dokazljive. Sem odprte narave in odprt za vse novosti.«
E-novice · Estrada
