Marjetka Vovk ima z mamo predvsem odprt odnos
Pravijo, da je mama tista, ki te nauči hoditi in potem vse življenje tiho hodi ob tebi. In tako je tudi pri pevki Marjetki Vovk in njeni mami Marjeti Fink.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
»Najin odnos je že od nekdaj odprt za najrazličnejše življenjske teme. Pogovarjava se tudi o stvareh, ki niso najbolj prijetne, jih skušava predelati in pri sebi kaj popraviti. Pri tem si zaupava in si ne zameriva. Ne spomniva se, da bi bili kdaj dolgo sprti ali da se ne bi pogovarjali. Najina komunikacija je iskrena in neposredna, odnos pa temelji na bližini. Znava se tako smejati kot jokati skupaj. In če bi svoj odnos morali strniti v eno samo besedo, bi to bila beseda podpora,« uvodoma povesta Marjetka Vovk in njena mama, s katero si delita tudi ime.
Sprva zajadrata v spomine Marjetkinega otroštva, ki je že nakazovalo, v kakšno osebo bo odrasla. Mama namreč pravi, da se je že pri hčerinih rosnih letih kazalo, da bo vir radosti za vse okoli sebe, hkrati pa njuni spomini na otroštvo dišijo po sladkem in preprostem. »Moja Marjetka je bila že kot mala deklica srečen in srčen otrok. Zelo rada je bila pozorna do družinskih članov. Če ni bilo drugega, je iz čokoladnih keksov pripravila tortico s svečko in tako razveseljevala ljudi okoli sebe.« Že zgodaj se je pokazala tudi njena ljubezen do glasbe. »Seveda je zelo rada tudi pela. Ko nama je oče pri gradnji stanovanjske hiše napeljeval elektriko, je sedla v kot in mu pela in pela. Čez čas sem si mislila, da se je najbrž že naveličal, a me je prosil, naj je ne ustavljam, ker ga je to zelo zabavalo,« se spominja Marjeta.
Na drugi strani pa hči skozi svoje oči osvetli, kako se je njun odnos razvijal: »Najin odnos se skozi leta seveda spreminja. V otroštvu in najstništvu me je mama vedno podpirala pri mojih željah in sanjah. Bila sem precej priden in neproblematičen otrok, v šoli vestna, tako da ji nisem preveč kravžljala živcev,« se nasmeji.
Prelomno materinstvo
Z leti se je njuna vez le še poglabljala, še posebno ob pomembnih življenjskih trenutkih. Eden takih je bil, ko je Marjetka tudi sama postala mama. »Najina vez se je še okrepila ob rojstvu mojih vnukov. Hotela sem, da bi zrasli v takšne ljudi, kakršen vzor sem tudi sama spoštovala v odnosu do drugih, hkrati pa sem pri vzgoji zelo pazila. Pri tem smo bili vsi povezani in enotni, vse v dobro Vida in Oskarja, zato se je med nami ustvarjalo še več zaupanja,« pripoveduje Marjeta. Tudi pevka ji pritrdi: »Ko sem sama postala mama, sem šele zares začutila, koliko mi pomeni. Bila mi je ogromna opora, še zlasti ob večjih prelomnicah v karieri, ko je velikokrat vskočila in pomagala z otroki.«
Marjetka je tudi nekatere vzgojne vzorce, ki jih je prejela od svoje mame, prenesla naprej na sinova: »Predvsem je to občutek, da mi otrok lahko zaupa in da se z njim lahko pogovarjam o vseh temah.« Hkrati Marjeta ob tem ne skriva ponosa in občudovanja do svoje hčerke: »Cenim, da ji družina, otroka in mož pomenijo zelo veliko. Všeč pa mi je hkrati, da ni le predana družini, temveč je tudi aktivna ustvarjalka. Ponosna sem, da je diplomirala na Akademiji za glasbo in da zna s svojimi besedili in glasom pritegniti občinstvo. Tudi s svojimi komunikacijskimi sposobnostmi in spontano pristnostjo naredi močan vtis. Njena predanost pa se kaže tudi v potrpežljivosti in predajanju znanja naprej, saj je učiteljica v šoli pop petja, tako da v vseh pogledih daje od sebe kar največ, in to zelo cenim.« Marjeta tako še dandanes ostaja pomemben del pevkinega ustvarjalnega sveta: »Na mojo kariero mama ni vplivala z usmerjanjem, temveč s podporo. Ona je vedno prva, ki ji pokažem pesmi, še preden izidejo, in njen občutek mi veliko pomeni, ker zelo dobro začuti, kako bodo pesem sprejeli ljudje.«
Empatija in temperament
Spomini, ki si jih delita, so številni in dragoceni. »Veliko jih je. Recimo ta, ko sva se skupaj lotevali velikih projektov. Enkrat sva skupaj prebelili celo stanovanje, za nagrado pa sem dobila sladoled Planica. Ali pa to, da mi je sama sešila plašč, ko sem bila najstnica. Takšne stvari ostanejo,« pravi Marjetka. Imata tudi skupne značajske poteze: »Če bi morala izpostaviti eno skupno lastnost, je to empatija. Obe imava radi delo z ljudmi in obe sva borki, ki za svojo družino narediva vse. Imava pa tudi to skupno, da sva včasih predolgo strpni, potem pa, ko se nabere, pokaževa temperament,« se nasmejita.
Kot vedno pa tudi pri njiju življenje ne teče vedno po strugi brez brzic in ovir življenja … Tako sta skupaj prestali tudi težke trenutke, ki pa so njuno vez še utrdili: »Družinsko smo šli čez kar nekaj težkih stvari, od očetovega alkoholizma do selitev. V vseh teh trenutkih je bila prav mama tista stabilna, močna točka naše družine. Pri njej neizmerno cenim, kako je šla skozi življenje in kakšna ženska je. Zaradi vsega tega sva vedno imeli zelo prijateljski in zaupen odnos. Lahko rečem, da ni stvari, ki se ji je ne bi upala povedati. Je moja največja zaveznica in prijateljica.« Med dragocenimi maminimi nasveti, ki jih Marjetka vselej nosi s seboj, izstopa tisti, ki pravi, da naj se ne obremenjuje z nepomembnimi stvarmi, ker življenje prehitro mine. »In to je verjetno eden tistih nasvetov, ki jih danes najbolj razumem,« nam zaupa pevka.
V stikih ostajata skoraj vsak dan. »Veliko mi pomeni, da mama pogosto prespi pri nas in pomaga z otroki. Tu in tam si celo vzameva čas zase in greva za konec tedna kam skupaj,« razkrije Marjetka. Njuni najlepši trenutki so pogosto tudi najbolj preprosti: »Najraje preživljava čas čisto preprosto, ob kavi, na sprehodu, v pogovoru.« In to si bosta privoščili tudi na letošnji materinski dan.
E-novice · Estrada
