Boleča izkušnja: Damjana Golavšek je šele v tretje postala mama
Damjana Golavšek je vedno nasmejana, energična in polna življenja. A za tem nasmehom se skriva tudi boleča in trnova življenjska zgodba, o kateri redko spregovori.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Največja želja Damjane Golavšek je bila, da bi postala mama, a pot do tja ni bila lahka. Tudi zato je še toliko bolj navezana na svojo hčer Tajo, s katero skušata izkoristiti vsak trenutek, ko sta lahko skupaj.
Damjano Golavšek ljubezen do otrok spremlja že vse življenje. Ob glasbeni karieri ustvarja predstave za najmlajše in poučuje petje. »Otroci me spremljajo skozi vse življenje in me polnijo z energijo,« pravi. Prav zato je bila sreča ob prvi nosečnosti neizmerna, a se je kmalu končala s spontanim splavom. »Ko sem zanosila, sem bila najsrečnejša ženska na svetu, a ta sreča se je kmalu končala. Bila sem zelo žalostna, a nisem obupala.« Verjela je, da bo naslednjič drugače. »Prišla je druga nosečnost. Bila sem presrečna, saj sem nosila dvojčka. A v petem mesecu so se pojavili zapleti in izgubila sem oba otroka. Takrat je bilo še težje kot prvič, saj je nosečnost trajala veliko dlje. Nisem bila pripravljena na to in spet sem se spoprijela z žalostjo in obupom,« priznava.
Življenje je teklo dalje in Damjana kljub temu ni obupala, še vedno je verjela, da bo nekega dne lahko v naročju držala svojega otroka. »Mislila sem si, da gre v tretje rado. Ko sem zagledala dve črtici, sem prekipevala od sreče,« se spominja, a dodaja, da so bili občutki mešani. Na eni strani neizmerna sreča, na drugi strah in zaskrbljenost.
»Bala sem se, da bom morala spet skozi vse tisto kot v prvih dveh nosečnostih. Nisem se želela preveč obremenjevati, zato sem med nosečnostjo skušala misli preusmeriti drugam. Zatekla sem se h glasbi in ustvarjala. Glasba mi je bila v oporo, uteho in tolažbo. Bila mi je kot terapija. Vsak mesec nosečnosti je v meni raslo upanje. Nosečnost sem pripeljala do konca in zelo mi je odleglo. Nikoli ne bom pozabila tistega občutka, ko sem svojo punčko prvič vzela v naročje. To je bila moja največja zmaga v življenju. Bil je najsrečnejši trenutek, ki sem ga kadar koli doživela. Ponosna sem na to, da sem mama, in ta vloga me vsak dan znova osrečuje, tudi zdaj, ko je moja hči Taja že odrasla.« Njuna vez je izjemno močna, zato skušata vsak skupni trenutek kar najbolje izkoristiti, zavedajoč se, kako dragocena je pot, ki ju je pripeljala skupaj.
Preberite tudi:
E-novice · Estrada
