Jože Potrebuješ iskreno o fantih svojih hčera
Jože Potrebuješ je razkril, kakšen odnos ima s hčerkama Petro in Evo, kaj si misli o njunih fantih in zakaj doma družinske skrivnosti izve zadnji.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Jože Potrebuješ je že več kot 28 let ponosen oče hčerk Petre in pet let mlajše Eve. Čeprav so ga prijatelji in znanci svarili, naj počaka na »tiste težke najstniške čase«, danes z nasmehom pravi, da so njegovo družino pubertetniški viharji preprosto obšli. Namesto kričanja, loputanja z vrati in uporništva so doma gradili odnos, ki temelji na zaupanju, pogovoru in veliko skupnih trenutkih.
»Vsi so nama govorili: 'Počakajta, da prideta punci v puberteto, potem bosta videla,'« pripoveduje Jože Potrebuješ. A leta so minevala in velikih izpadov ni bilo. Petra in Eva sta ostali povezani z družino, dom pa je še vedno kraj, kamor se vsi radi vračajo. Morda tudi zato, ker v družini nikoli niso živeli po strogem urniku. Njihovi dnevi so polni spontanosti. Lahko se zgodi, da popoldne sedijo za klavirjem in skupaj zapojejo, že čez nekaj časa pa se odpravijo v hrib ali za nekaj dni odpotujejo. Je pa zadnje čase sicer težje uskladiti vse obveznosti, saj sta obe hčerki uspešno zaključili študij, Eva je pred kratkim diplomirala, Petra pa magistrirala. »Nikoli nismo komplicirali. Vedno smo si vzeli čas drug za drugega,« pravi Jože, ki je še posebej vesel, da jih povezujejo glasba, šport in potovanja.
Tudi Petra in Eva o očetu govorita z veliko topline. Petra poudarja, da je v njihovi hiši vedno vladal mir. »Oči je zelo redko slabe volje. Pri nas nikoli ni bilo kreganja in vpitja. Če je prišlo do kakšnega nesoglasja, smo se umaknili, premislili in sem potem mirno pogovorili. Tudi mami in oči sta nama pokazala lep zgled, saj sta stvari vedno reševala s pogovorom.«
Eva pri očetu najbolj občuduje njegovo energijo in dobro voljo. »Ni pomembno, ali pride domov ob treh zjutraj po nastopu ali ima že zgodaj zjutraj sestanek, skoraj vedno je nasmejan in dobre volje. Malo manj vesel je le takrat, ko imava neurejeni sobi,« se pošali.
Ne ena ne druga se nikoli nista obremenjevali s tem, kdo je njun oče, ki ga pozna vsa Slovenija. »V vrtcu in osnovi šoli se na to ni nihče oziral, morda je bilo malo bolj na udaru v srednji šoli, ampak tudi tam ne preveč,« povesta v en glas.
Obe sta od očeta podedovali ljubezen do glasbe. Jože je posebej ponosen na Evo, ki jo je glasba popeljala tudi na oder. S skupino Čuki sodeluje že od projekta Tišlerski pozdrav, vodi plesno animacijo za otroke, poje njihove uspešnice, v zadnjem času pa se podaja tudi na samostojno glasbeno pot. Posnela je svojo prvo pesem Jaz padam, ki je bila med poslušalci lepo sprejeta. »Glasba bo zagotovo ostala del mojega življenja,« pravi Eva, ki je sicer diplomirala na ekonomski fakulteti in uspešno gradi svojo poklicno pot samostojne podjetnice. Pri tem ji je v veliko oporo in pomoč tudi mami Andreja, ki se ravno tako ukvarja s tem področjem.
Tudi Petra je našla svoje mesto v svetu medijev. Magistrica predšolske vzgoje se danes odlično znajde kot producentka radijskih, televizijskih in digitalnih vsebin. »Za zdaj me v vrtec ne vleče več tako kot včasih, ko sem želela imeti zasebni vrtec v naravi. Tak prijazen, z mnogimi uporabnimi dejavnostmi, ročnimi spretnostmi, glasbenimi uricami … Mogoče se nekoč vrnem k tej ideji, za zdaj pa me veselijo projekti, ki jih ustvarjam,« pove Petra. Pri Čukih, Ribiču Pepetu in drugih projektih pomaga z znanjem, idejami in ustvarjanjem vsebin za družbena omrežja.
Družino Potrebuješ povezujejo tudi potovanja. Skupaj so videli velik del sveta in domov prinesli številne nepozabne spomine. Med vsemi izkušnjami pa jih je najbolj presenetila Kitajska, ki jim kljub veličini ni najbolj prirasla k srcu. »Najlepše je, ko se s potovanja vrneš bogatejši za izkušnje in nove zgodbe,« pravi Jože. »Letos smo imeli namen odpotovati na Japonsko, pa smo se v zadnjem trenutku premislili, ker smo se bali, da se zaradi nestabilnih političnih razmer ne bomo mogli pravočasno vrniti domov na nastope Čukov.«
Andreja in Jože sta pri vzgoji hčerama vedno zaupala, zato tudi pri večernih izhodih in druženjih ni bilo kakšnih omejitev. »Veseli me, da punci ne pijeta, ne kadita in da sta odgovorni,« poudari Jože. A pri eni stvari prizna, da ni vedno prvi – za izvedeti družinske skrivnosti. »V tej hiši sem običajno zadnji v vrsti. Petra in Eva sta zelo povezani, najprej se pogovorita med sabo, potem izve Andreja in šele nato jaz,« se nasmehne.
Posebno poglavje so tudi fantje njegovih hčera. Jože pravi, da je vesel, da sta si izbrali dobra človeka. »Z njima se odlično razumemo. Skupaj igramo nogomet, namizni tenis, pojemo, se pogovarjamo o njunem študiju, delu … Najpomembneje pa mi je, da vidim, da sta punci srečni.«
Danes, ko sta Petra in Eva odrasli, Jože in Andreja vesta, da ju nekoč čaka trenutek, ko bo hiša bolj prazna. A strahu ni: »Očitno nam gre kar dobro skupaj, saj še nobena ni izrazila želje, da bi se preselila na svoje. Sicer pa se z Andrejo nič ne bojiva trenutka, ko bova ostala sama. Seveda bo drugače. Nama pa bo največ pomenilo, da se bosta vedno radi vračali domov.«
E-novice · Estrada
