Jani Pavec po kapi sanja o dnevu, ko bo spet lahko tekel
Jani Pavec po redki kapi na hrbtenjači korak za korakom okreva. Na Lady pikniku je z družino pokazal nasmeh, pogum in veliko voljo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Dve leti po redki kapi na konici hrbtenjače Jani Pavec ne skriva, da je pot okrevanja dolga in naporna. Toda glasbenik, producent, režiser in gonilna sila skupine Atomik Harmonik je izbral svoj ritem, saj pravi, da čeprav ne grez brez slabih dni, okreva vztrajno in z nasmehom. Na nedavnem Lady pikniku pod klobuki je dokazal, da bolezen ni odnesla njegove družabnosti, humorja in želje po novih zmagah, za našega fotografa pa je naredil tudi pogumen korak brez opore.
Ko se ti življenje v enem samem dnevu obrne na glavo, začneš na novo ceniti tudi korake, ki so se ti nekoč zdeli samoumevni. Jani Pavec to danes še kako dobro ve, saj se mu je življenje nenadoma spremenilo maja 2024, v času, ko je na njihovem posestvu Skedenj potekala poroka smučarskega skakalca Ceneta Prevca. Zdravstvene težave so prišle brez opozorila in glasbenik se je znašel pred preizkušnjo, na kakršno se človek ne more pripraviti. »Zjutraj me je nenadoma močno zabolelo v spodnjem delu hrbta in levi nogi. Sprva sem pomislil na krč, nato pa levega spodnjega dela telesa nisem več čutil. Z reševalnim vozilom so me odpeljali na nevrološko kliniko, po več preiskavah pa sem izvedel, da sem doživel kap na konici hrbtenjače, izjemno redko obliko kapi osrednjega živčevja,« se spominja Jani, ki sprva o tem ni želel govoriti, saj ni želel radovednih pogledov in vprašanj, ampak mir, čas in vso energijo zase.
Pred njim so bili meseci negotovosti, terapij in rehabilitacije, ki traja še danes. Šele pozneje je javnosti zaupal, da je doživel kap in da je kar pet mesecev preživel na invalidskem vozičku. »Za nekoga, ki je vedno v gibanju, na odrih in med ljudmi, je bil to velik šok. Ampak na srečo nisem človek, ki bi dolgo gledal nazaj, želel sem naprej,« je povedal Jani, ki je voziček potem zamenjal za bergle, to pa je bil zanj ogromen mejnik. »Danes si pri hoji še vedno pomagam z berglami, veliko časa pa namenjam vajam in terapijam, a gre počasi. Že temu, da že hodim, so se čudili,« razkriva Jani, ki v rehabilitacijskem centru Soča vztrajno trenira, saj dobro ve, da pri takšnem okrevanju ni bližnjic. Pred kratkim je ob posnetku svoje hoje v šali napovedal celo udeležbo na Ljubljanskem maratonu. »Uh, še dolga bo do tja. Sam se vesel že tega, da lahko sploh hodim, čeprav z berglami. Morda gre počasneje, kot bi si želel, vendar gre naprej, zame pa danes šteje prav vsak korak.«
Družina mu stoji ob strani
Na Lady pikniku pod klobuki je bilo takoj jasno, od kod Jani črpa največ moči. Ob njem so bile žena Nina ter hčerki Sara in Kaja, ki so z njim sproščeno uživale v glasbi, druženju in pestrem zvezdniškem dogajanju. »Vesel sem, da sem se spravil ven in prišel na Lady piknik, da dobim malo dodatnega zagona in energije,« je priznal Jani, ki je z nasmehom klepetal z medijskimi znanci, pozdravljal prijatelje in se šalil, kot da bi želel pokazati, da mu huda preizkušnja ni vzela veselja do življenja.
Čeprav so bile bergle ves čas blizu, niso bile tisto, kar bi pri njem najprej opazili. Prej njegov nasmeh, dobro voljo in zadovoljstvo, da je spet med ljudmi, kjer ni iskal pozornosti, temveč je preprosto užival v dnevu, obkrožen s tistimi, ki jih ima najraje. »Prav moje punce so bile ves čas okrevanja moja najtrdnejša opora. Ko je bilo težko, so bile ob meni. V zadnjih dveh letih so prevzele vloge, ki jim jih prej ni bilo treba znati. Ko je bilo treba pomagati pri vsakdanjih opravilih, terapijah ali prevozih, smo stopili skupaj. Ko pa je prišel kakšen slabši dan, so me spomnili, zakaj se je vredno boriti naprej. Včasih človeka ne potisne naprej veliko dejanje, ampak objem, šala ob pravem trenutku ali preprost stavek, da bo danes šlo,« je še povedal pozitivno naravnan Jani, ki je z ženo Nino nedavno praznoval 12. obletnico poroke.
»Po vsem, kar sva doživela, ima najina obletnica zdaj še globlji pomen. Takšne preizkušnje namreč ne spremenijo le tistega, ki zboli, temveč vso družino. Lahko rečem, da so nas vsi te težki meseci še bolj povezali,« je za Lady priznal glasbenik, njegovi bližnji pa poudarjajo, da se povezanost med Janijem in Nino ne kaže v velikih besedah, temveč v prisotnosti. »Ko nekdo počaka, pomaga, posluša in verjame tudi takrat, ko je napredek počasen. Sam si brez družine in prijateljev te poti ne predstavljam,« še pravi 51-letni glasbenik.
Čeprav je rehabilitacija še vedno del njegovega vsakdana, Jani ne govori toliko o tem, česa ne zmore, temveč raje o tem, kaj bo še zmogel, njegov cilj pa je jasen: hoditi brez bergel. To si želi najbolj in glede na njegovo vztrajnost si ni težko predstavljati dan, ko bo na dogodek prišel brez njih. Majhen, a zelo zgovoren trenutek se je zgodil prav pred našim fotografskim objektivom. Ko smo Janija prosili za skupno fotografijo z Miho Hercogom, je zavzdihnil, se zamislil, nato pa pogumno odvrgel bergle in se nasmejan in samozavesten postavil pred objektiv. Dejanje je bilo kratko, a simbolično, kot da je predvsem sebi želel povedati, da so bergle danes še del njegove poti, nikakor pa niso zadnja postaja. Jani, tudi mi navijamo zate!