Šef Igor Jagodic iskreno o abrahamu, kuharskih izzivih in družini
Igor Jagodic, eden najboljših slovenskih chefov, 18. marca, prav na dan izida aktualne številke revije Lady, praznuje 50. rojstni dan.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Njegovo življenje je bilo vedno tesno povezano s kuhinjo, radovednostjo in potovanji. Prav zaradi poklica, ki ga opravlja s srcem, ga je pot vodila na različne konce sveta. Bil je član kuharske olimpijske reprezentance, izpopolnjeval se je na seminarjih in v vrhunskih kuhinjah v tujini ter za svoje delo prejel številne nagrade in priznanja. A čeprav je njegova kulinarična kariera izjemna, Igor pravi, da je njegov največji uspeh njegova družina. Ponosno govori o hčeri Bei in sinu Leonu, ki vsak po svoje stopata po svoji poti.
Zgodba Igorja Jagodica je nekoliko drugačna od romantičnih pripovedi o kuhanju z babico ali mamo. »Ne morem reči, da sem kuhal z babico ali občudoval mamo za štedilnikom. V sedmem ali osmem razredu sem se preprosto odločil, da bom kuhar. To je bila moja edina ideja in nisem razmišljal o ničemer drugem. Še danes ne vem, zakaj.«
Na gostinsko šolo je prišel brez kakršnih koli izkušenj, a je hitro našel svoje mesto v kuhinji. Prelomnica je bila praksa na Brdu pri Kranju, kjer je takrat delal priznani kuharski mojster Andrej Goljat. »Res sem ga občudoval. Kulinariko je dvignil na visoko raven in mi odprl povsem nov pogled na ta poklic. V kuhinji sem od vsega začetka užival, čeprav sem se zavedal, da so urniki nemogoči. Takrat je bilo drugače kot danes. Delalo se je po cele dneve, ne bom niti povedal, koliko ur na dan.«
Od Bleda do Ljubljanskega gradu
Po končanem šolanju je nekaj časa ostal na Brdu, nato pa ga je kot mnoge iz njegove generacije čakalo služenje vojaščine. V tistem obdobju se je na Bledu odprla visoka šola za gostinstvo in turizem, zato ni omahoval. Vpisal se je in začel študirati, kar je bila že od nekdaj njegova velika želja.
Bled je postal tudi kraj, kjer se je začela njegova resna kariera. Kuhal je v hotelu Astoria, nato v hotelu Toplice in nazadnje v legendarni Vili Bled. Ko so lastniki po štirih letih njegovega službovanja tam zaradi finančnih težav hotel zaprli, se je zdelo, da se je eno poglavje končalo. A prav takrat se je odprlo novo, še pomembnejše. Igor je dobil priložnost, da začne ustvarjati visoko nad Ljubljano, v grajskem stolpu z najlepšim razgledom na prestolnico, v restavraciji Strelec. »Sodelovanje je nastalo čisto po naključju,« se spominja z zadovoljstvom. »Sam sem ostal brez službe, Brane in Dada Jerovšek pa sta ravno načrtovala odprtje restavracije na višji ravni. Seznanili so nas skupni znanci in skupaj smo se podali v popolnoma nove vode.«
Pred 14 leti je bila vrhunska kulinarika v Sloveniji še precej redka. »Takrat sta bila na tej ravni le JB in Hiša Franko. Lastnika sta mi popolnoma zaupala. Verjetno je pomagalo tudi to, da sem z Bleda pripeljal izkušeno in uigrano ekipo.«
Uspeh je prišel hitreje, kot so pričakovali. Strelec je kmalu postal ena najbolj prepoznavnih slovenskih restavracij. Ekipo so okrepili tudi znani obrazi, med njimi Jorg Zupan in Julijana Krapež, ki jo mnogi poznajo iz oddaje MasterChef Slovenija.
Za uspehom stoji družina
Medtem ko je gradil kuharsko kariero, se je veliko dogajalo tudi v njegovem zasebnem življenju. Spoznal je ženo Sonjo, ki ga podpira že vsa leta. »Tudi ona dela v gostinstvu, kot kadrovnica skrbi za gostinski kader na Brdu pri Kranju, kamor pa je prišla, ko mene ni bilo več tam.«
Razmeroma zgodaj je postal oče. Hči Bea se je rodila, ko je imel komaj 24 let, nekaj let pozneje pa je dobil še sina Leona. »Če ne bi bilo ženinega razumevanja za moj poklic, danes verjetno ne bi več delal tega ali pa ne bi bil več z njo,« pove iskreno. »Vesel sem, da sva našla konsenz, čeprav mi je bilo včasih težko, ker sem bil malo z otrokoma. Urniki, ki se potegnejo pozno v noč, potovanja s kuharsko olimpijsko reprezentanco, izobraževanja in usposabljanja v tujini, vse to so stvari, na račun katerih trpi družina. Zato sem pa prosti čas izkoristil tako, da sem bil čim več z družino.«
Danes sta otroka že odrasla, a družinske navade ostajajo. »Največkrat kuham jaz, a to so preproste jedi. Poleti je aktualen žar, pozimi enolončnice, vampi, rižote, skratka jedi, ki jih pripraviš na hitro.«
Dolga leta je kazalo, da otroka ne bosta šla po njegovih stopinjah. Hči je končala študij farmacije in trenutno opravlja doktorat v Münchnu. »Tam ji je všeč, z ženo pa se malo bojiva, da bo ostala v Nemčiji,« pove v šali. Pravo presenečenje pa je pripravil sin. Po končani srednji šoli je izrazil željo, da bi pomagal v kuhinji restavracije Strelec. »Delo ga je navdušilo. Vpisal se je na BIC, visoko strokovno šolo v Ljubljani. Trenutno opravlja prakso na Danskem. Moral bi se vrniti maja, a že razmišlja, da bi ostal dlje.«
Igor poudarja, da sina nikoli ni nagovarjal h kuharskemu poklicu. »Odločil se je sam. Seveda pa bi bil vesel, če bi me nekoč nasledil v Strelcu. Leta 2022 sem namreč postal solastnik Strelca in prevzel tudi upravljanje restavracije. To mi vzame veliko časa, zato sem danes v kuhanji manj, kot bi si želel.«
Po drugi strani pa vse bolj čuti potrebo, da si vzame tudi čas zase. »V prostem času rad hodim v hribe, kolesarim in smučam. Počasi bi rad malo izpregel in se posvetil tudi drugim stvarem.«
Abraham v znamenju vina
Letošnji 18. marec bo zato za Igorja nekaj posebnega. Abrahama bo praznoval prav tam, kjer se počuti najbolj domače, v Strelcu. Tokrat pa ne kot chef, temveč kot gost. »Z ženo bova sedela za mizo na dogodku s priznano italijansko vinarko. Za prijatelje pa bom organiziral piknik maja, ko se bo otoplilo.« In želje za naprej? »Priznam, da o tem še nisem razmišljal. Morda ste mi dali idejo, da si za darilo kupim motor. Izpit sem naredil že pred nekaj leti. A pustimo času čas. Z ženo si bova gotovo privoščila tudi daljše potovanje. Jeseni bi rada odpotovala za tri ali štiri tedne. Kam, v tem trenutku še ne veva. Morda na Japonsko, morda kam drugam po Aziji.«
Kamor koli ga bo pot odnesla, mu v našem uredništvu želimo, da bi z ženo na tej pustolovščini uživala. Ob pomembnem jubileju pa mu voščimo vse najboljše in da bi tudi v prihodnje skuhal še veliko vrhunskih jedi.
E-novice · Estrada
