Elda Viler o slovesu z odrov
Prva dama slovenske popevke, 81-letna Elda Viler, se po šestih desetletjih blišča in nepozabnih melodij poslavlja od velikih glasbenih odrov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Letošnje valentinovo ne bo le praznik zaljubljencev, temveč tudi večer velikih solz sreče, zimzelenih melodij in še večjih čustev. Naša prva dama slovenske popevke, 81-letna Elda Viler, se po šestih desetletjih blišča in nepozabnih melodij poslavlja od velikih glasbenih odrov. »Izpolnjeno je,« nam je z mirnim glasom, a iskro v očeh zaupala legendarna pevka, ki se bo februarja še zadnjič priklonila svojemu občinstvu.
Pravijo, da se največji umetniki poslovijo takrat, ko so še vedno tisto, kar so si ljudje zapomnili: vrhunski in neponovljivi. In legendarna pevka Elda Viler nas je skozi leta navadila na popolnost. Vsak njen gib, vsaka oprava in predvsem vsak ton so bili vedno na svojem mestu, zdaj pa se je odločila za težek, a pogumen korak, saj je priznala, da je čas za slovo. Na letošnje valentinovo se bo tako v hramu slovenske kulture še zadnjič priklonila svojemu občinstvu.
Njena kariera v več kot 300 posnetih skladbah zajema vsa imena, ki so se zapisala v zgodovino slovenske popularne kulture. Sodelovala je z največjimi slovenskimi skladatelji, med drugimi z Mojmirjem Sepetom, Juretom Robežnikom, Jožetom Privškom, Atijem Sossom, in pesniki, kot so Elza Budau, Gregor Strniša in Branko Šömn. Bogato kariero želi zato končati na visoki ravni. »Čeprav sem si vedno želela, da bi nastopala do zadnjega dne, želim izkoristiti trenutek in se od svojih poslušalcev posloviti, kot najbolje znam. Upam, da si me bodo ljudje zapomnili kot iskreno in kakovostno pevko ter se z mano še zadnjič, intimno, a slavnostno poslovili od velikih odrov.«
81-letna Elda Viler ni le pevka, je glasbeni fenomen, pravijo poznavalci. Njena interpretacija ni le petje, temveč je izpoved, ki gre do kosti. Kljub neusahljivi ljubezni do glasbe pa je tokrat morala prisluhniti telesu. »Jaz ne bi želela odnehati, ampak zdravje mi ne dopušča več. Telo je prej reklo svoje, enkrat je treba zarisati črto in se dostojno in pomirjeno posloviti,« odkrito prizna legenda, ki se na odru danes počuti drugače kot nekoč. »Najbolj me gane, ko stopim na oder pred občinstvo. Občutek je še vedno isti kakor prvič, le da sem bila takrat še mnogo bolj naivna in razposajena, vendar obenem zelo zadržana. Danes pa mi zdravje ne dopušča, da bi se počutila enako, saj nisem več mlada, nimam več te mladostne zadržanosti in mnogo bolj sproščeno komuniciram z občinstvom. A vsak nastop je bil zame pomemben. Vse je bilo zares, resnično, enkratno.« Njeno slovo od odrov ni le konec kariere, temveč trenutek globoke modrosti.
Elda pod žarometi, Elda v kuhinji
Ko smo jo vprašali, kdo je Elda brez odrskih luči, nas je s svojo skromnostjo pustila brez besed: »Saj vsi se moramo razbiti, iz vseh nastane prah. Imamo določen čas, v katerem lahko počnemo vse, kar si želimo. Ni se nam pa treba samim razbijati, le potrpeti moramo, da pride pravi trenutek. Nisem velika zvezda, nikoli se nisem tako počutila, sem le preprosta žena iz Primorske, iz Koštabone. In vedno sem bila odgovorna v svojih dejanjih,« je povedala Elda, za katero bi mnogi mislili, da doma živi kot velika diva, a je resnica veliko bolj prikupna, saj se za odrskim sijajem skriva ženska, ki uživa v gospodinjstvu.
»Nekdo je rekel, da sta Eldi Viler dve, ena na odru, druga v gospodinjstvu. (smeh) Na odru sem obsijana z lučmi in bliščem, bila sem kot ideal, po katerem se ljudje zgledujejo, ga poslušajo in uživajo. V gospodinjstvu, ki me tudi zadovoljuje, pa sem ravno tako srečna, ko pripravljam jed, ki jo radi pojedo,« se nasmehne pevka, ki se kljub slavi nikoli ni imela za zvezdnico, ji je pa glasba dala vse, celo ljubezen njenega življenja. »Pravijo, da življenje ni pesem in glasba. Zato pa sem rada pela o njej, ker sem se v njej počutila srečno, dostojno, izpolnjeno in varno. Glasba mi je dala mojega predragega pokojnega moža, ki mi je veliko pomagal, srečala sva se na začetku moje glasbene poti. Samo življenje mi nikoli ne bi pripeljalo na pot takšnega moža,« se spominja pokojnega Antona Dežmana, ki jo je spremljal od začetka. Danes ji ob strani stoji njuna hči Ana, prav tako izjemna pevka, ki je mamo po daljšem umiku 'prisilila', da se vrne na odre.
Poslovilni večer v Cankarjevem domu pod taktirko Patrika Grebla ne bo le pregled Eldinih uspešnic, kot so Ti si moja ljubezen, Nora misel in Lastovke. Bo družinski praznik, saj bo ob njej ponovno stala hči Ana. »Brez moje Ane ta valentinov večer verjetno ne bi bil mogoč, zato bo najin skupni nastop gotovo vrhunec večera, poln nevidnih, a močnih družinskih vezi. Pomembno se mi zdi, da ga približamo vsem generacijam, saj gre za širitev človeške kulture. Prepričana sem, da bo izvrsten koncert.« Za konec pa Eldo vprašamo še, katero pesem bi zapela čisto zadnjo, le zase, in njene misli se obrnejo k nečemu višjemu: »Pela bi jo samo kontemplativno, kot klic bogu na pomoč. Neko izmišljeno, ki še nikoli ni bila slišana. Ampak jo sliši samo on.« A na njenem poslovilnem koncertu bomo tam mi, njeni glasbeni prijatelji in številni oboževalci, da jo slišimo še zadnjič peti. Da ji z dolgim aplavzom povemo, da zlati prah, ki ga je raztresla po naših srcih, nikoli ne bo zbledel. Čeprav Elda pravi, da po tem večeru ne bo pogrešala nikogar in ničesar, ker bo njeno poslanstvo izpolnjeno, smo prepričani, da bomo vsi mi pogrešali njo.
E-novice · Estrada
