osebni arhiv

Alya priznava, da jo ob številki 25 prevzamejo lepi občutki. »Prežeta sem s hvaležnostjo. Do družine, do občinstva, ki me spremlja že od začetka, pa tudi do sebe, ne narcisoidno, temveč življenjsko. Hvaležna sem, da sem odrasla v žensko, ki ima rada ljudi in ki ničesar ne jemlje za samoumevno,« pravi in teh 25 let opiše kot obdobje rasti, učenja, zorenja in spoznavanja sebe kot umetnice in kot človeka.

»Ogromno je bilo zabave, pa tudi trdega dela in odrekanj, večinoma nezavednih. Vsako stopničko sem večkrat prehodila, preden sem šla naprej, a je bilo vredno. Ko so bili postavljeni temelji, je šlo vse lažje naprej.« Kar pa ne pomeni, da je šlo vedno gladko. Vmes je bilo tudi nekaj poučnih lekcij. »Ena največjih lekcij zame je bila potrpežljivost. To je bila moja šibka točka. Vse sem hotela takoj. Ampak po 25 letih treninga je razlika občutna,« se iskreno nasmehne.

osebni arhiv

Danes svoje bogate izkušnje z veseljem predaja naprej. »Zato sem ustanovila svojo glasbeno šolo Pop Music Center, kjer se skupaj z našimi mentorji resnično trudimo predati vse svoje znanje in ljubezen do glasbe. In rezultati? Resnično odlični.«

Zadovoljstvo in dobro počutje se ne odražata le v njeni glasbi, temveč tudi v njenem mladostnem videzu, ki ga ne pripisuje le dobrim genom, temveč tudi dolgoletnemu sodelovanju z naturopatinjo. »Z njeno pomočjo skrbim za prehrano, krepim imunski sistem in se borim z utrujenostjo. Ljudem je včasih čudno, ko rečem, da sem 'zmatrana', a poleg koncertov vodim glasbeno šolo z več podružnicami, poučujem, organiziram stvari … Kar precej je tega.«

Glasba kot zrak in zdravilo

Glasba je bila vedno del Alyjinega življenja. »Od malega sem pela in plesala, čeprav med mojim odraščanjem pri nas ni bilo nobene šole za nastopanje. Ampak strast je bila tako močna, da je glasba postala del mojega življenjskega sloga. Bila je moj zrak, moje zdravilo, opora, uteha in najboljša prijateljica. Še danes me lahko globoko gane, v trenutku se lahko razjočem, raznežim ali pa se vname ogenj.«

Prelomnica na njeni poti je bil nastop na Emi leta 2004 s pesmijo Fluid. »To je bil moj drugi nastop na Emi, izžrebala sem svojo srečno številko 6 in nastop je bil res moj. Bil je drugačen, drzen, sebi in drugim, ki so tudi sanjali o uspehu, pa sem dokazala, da je vse mogoče.« Z veseljem se spominja tudi drugih sodelovanj na Emi, na katerih je nastopala, še posebno zadnjega iz leta 2015 z Nenom Belanom, tudi zaradi Žareta Paka, ki ju je združil v duet, in s katerim sta postala res dobra prijatelja.

osebni arhiv

Lepo ji je pri srcu tudi ob spominu na koncert na stadionu Žak v Ljubljani. »Zaradi koncerta, ki je potekal sredi tekmovalnega dela, so se organizatorji odločili, da bodo dogodek poimenovali AlyaTletika, jaz pa sem pokala od veselja in hvaležnosti. Sicer pa je bilo takih dogodkov, ki mi bodo za vedno ostali v spominu, še kar nekaj. Kot recimo koncert v zraku nad 4000 metri. Na dogodek, o katerem niso vedeli ničesar, smo povabili slovenske in južne medije ter glasbenike. V Ljubljani smo jih posadili na avtobus in jih peljali na letališče v Zagreb. Seveda se jim ni niti sanjalo, da bodo med vožnjo s potniškim letalom doživeli moj koncert z gostom Massimom Savićem. Ali pa nepričakovana zmaga na Melodijah morja in sonca leta 2016. S Kvatropirci, ki so bili takrat v tekmovalnem delu z Manco Špik, se še vedno pošalimo, da sem zmagala samo zato, ker se je njim mudilo naprej na nastop,« smeje se našteva in bi še lahko, a se ustavi tudi pri manj svetlih trenutkih: »Tudi temni trenutki so prišli, ne morem lagati. Navzven jih nisem kazala, a v sebi sem se večkrat počutila osamljeno. Najtežje je bilo, ko ni bilo prave podpore. A sem šla naprej zaradi ljubezni do glasbe. Hvaležna sem za vztrajnost, ki sem jo podedovala po starših. Vedno so mi govorili: 'Mi se ne ustavljamo, mi gremo naprej.' In to je postalo moje vodilo. Ravno zaradi svojih izkušenj sem se naučila, da nikoli nikogar ne obsojam. Nikoli ne veš, kaj se mu dogaja v življenju, kaj nosi s seboj.«

osebni arhiv

Od najstnice do zrele glasbenice

Seveda bi, če bi lahko zavrtela čas nazaj, kakšno stvar naredila drugače. »Mogoče bi manj eksperimentirala in bila manj trmasta, ampak brez tega se ne bi toliko naučila,« pojasni zrelejša Alya, ki je odrasla skupaj s svojo glasbo. »Začela sem kot najstnica, se razvijala skupaj z glasbo in rasla z njo. Danes je glasba drugačna, veliko bolj zrela, dodelana, a še vedno iskrena. Ničesar ne delam na silo. Še vedno rada pojem o ljubezni in odnosih. Rada sem pozitivno naravnana, saj verjamem, da je to zame prava pot. Tudi koncerti so se spremenili. Včasih so potekali na študentskih in občinskih prizoriščih, zdaj potekajo še v kulturnih domovih in resnejših dvoranah. Kmalu, 11. septembra 2025, me čaka nastop v Cankarjevem domu, resnično poseben koncert,« razkrije.

osebni arhiv

Spremenil se je tudi njen pogled na glasbo. »Seveda po vseh letih izkušenj drugače poješ, razmišljaš, čutiš, spreminjajo se tudi želje. Nikoli si nisem mislila, da mi bo tako všeč domača glasba. Nazadnje smo imeli na željo organizatorja skupaj koncert z Ansamblom Saša Avsenika in smo skupaj zapeli. Bilo je fenomenalno! Tako sem uživala na odru, da joj! Ves čas sem imela v mislih svojo pokojno babico Vido. Verjetno bi jo vrglo s stola od veselja, ko bi nas videla skupaj.«

Tisto, kar jo žene naprej, so ljudje, njihova energija, prisotnost in odzivi. »Občinstvu in navsezadnje tudi sebi želim dati glasbo, ki vzbudi lepe občutke, dobro voljo, ki te razvname in navdihne. Navdihujejo me ljudje s svojimi zgodbami, prisotnostjo. In vse bolj rada sem povezana z njimi. Rada imam preprostost, zato tudi zelo uživam v gostovanjih na porokah in zasebnih zabavah, saj so ta srečanja resnično srčna in iskrena.« S svojim občinstvom je v stiku tudi preko digitalnih medijev: »Redno objavljam na vseh platformah. Dogodivščine, zakulisje, koncerte. Zanimivo je. Želim si, da bi se me ljudje zapomnili po tem, da sem dober človek. To si res želim.«

Trenutno je v polnem zagonu priprav na koncert v Cankarjevem domu. »To bo koncert za dušo in srce. Z mano bodo moji dragi prijatelji Čuki, Kvatropirci … Več ne povem, naj ostane presenečenje. Nekaj vstopnic je še, ampak hitro kopnijo. Res smo veseli.«

Po koncertu pa jo čakajo novi nastopi, novi projekti in nova glasba. »Oder je moj drugi dom, kam pa naj grem drugam?« se nasmehne in prizna, da ji trenutno v glavi največkrat odzvanja njena nova pesem z naslovom Če. »Še sanjam jo. Ne vem, kako Maju Vlašiču to uspe. Komaj čakam, da gre med ljudi.«