Sin Jožeta Drabika uresničil očetove velike sanje
»Čar najinega odnosa je v tem, da ni zgrajen na pravilih, temveč na skupnih izkušnjah, smehu in življenju, ki ga ne jemljeva preveč resno,« pravita Jože in Iztok.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na prvi pogled sta si zelo različna. Oče Jože Drabik, ki ga večina pozna iz šova Ljubezen po domače, je neposreden, živahen in vedno pripravljen na nove dogodivščine. Njegov srednji sin, igralec Iztok Drabik Jug, pa deluje bolj umetniško zamišljen in ustvarjalno razpet med gledališčem in glasbo. A pod površjem se skriva nekaj veliko močnejšega, njuna vez, ki ni tipična vez očeta in sina, temveč je preplet prijateljstva, skupnih začetkov in medsebojnega spoštovanja.
Šarmerja Jožeta Drabika, ki je v začetku tega tedna praznoval 77 let, nekateri poznajo iz šova Ljubezen po domače, kjer se je pred leti boril za srce Metke Šeškar, drugi se ga spomnijo kot zmagovalca kviza Joker, kjer je osvojil glavno nagrado 20 tisoč evrov, spet tretji iz TV-oglasov, gledaliških predstav ali serij in filmov. Jože je tudi ponosen oče dvema sinovoma in hčeri, a prav srednji otrok Iztok Drabik Jug je tisti, ki je šel po očetovih stopinjah v svetu gledališča, pri 33 letih opravil sprejemne izpite na AGRFT in je danes priznani igralec, ki smo ga gledali na odrih od ljubljanske Drame do Mladinskega gledališča, pred dnevi pa je blestel na premieri Veronike Deseniške v Trstu.
Ko Jože govori o sinu, hitro postane jasno, da njun odnos nikoli ni temeljil na avtoriteti. »Že od nekdaj imava bolj prijateljski kot starševski odnos, saj sva skupaj igrala v loškem gledališču in sva bila na neki način enakopravna. Jaz sem ga kot mulca pripeljal v teater, na tej ravni pa ne moreš biti oče in sin, saj so na odru drugačni odnosi kot v družini. Med nama se je vzpostavila posebna dinamika in sva na neki način prijatelja že dolgo časa,« razloži Jože, 48-letni Iztok pa doda: »Na željo takratne direktorice gledališča Mete Petrač me je vprašal, ali bi bil pripravljen sodelovati v novi predstavi, saj jim je fantov vedno primanjkovalo. Malo iz radovednosti, malo pa zato, ker je vedel, da sem umetniška dušica. Privolil sem pod pogojem, da mi na odru ne bo treba spregovoriti. Pri trinajstih sem tako šel na svojo prvo avdicijo za predstavo Medvedek na obisku. Na koncu sem bil izbran za glavno vlogo medvedka in besedila je bilo res veliko. (smeh) Tako sem od svojega 13. do 33. leta igral na Loškem odru.«
Pravita, da sta bila najprej sodelavca, nato prijatelja, gledališče pa je postalo njun skupni jezik, saj sta na odru skupaj ustvarjala skoraj dvajset let. »Zame je Iztokova pot nekaj posebnega tudi zato, ker nosi zelo osebno noto. On je na neki način uresničil mojo neizpolnjeno ambicijo, željo, da postanem profesionalni igralec,« je za Lady iskreno priznal Jože, ki je sicer v mladosti tudi sam opravil sprejemne izpite na AGRFT in začel študij igre, vendar ga ni končal.
»Mladost je norost, to je bil pri meni razlog, da nisem končal študija. Sin pa je pri 33 letih zbral pogum, opravil sprejemne izpite na akademiji in diplomiral kot igralec.« Ker se je Iztok na akademijo vpisal razmeroma pozno, je imel zato 14 let mlajše sošolke in sošolce, a tega sploh ni opazil. »V osnovni šoli me ni zanimalo prav veliko, pa tudi v srednji šoli ne, zato je nisem nikoli končal. Pri 23 letih sem sicer razmišljal o maturi, a idejo hitro opustil. Medtem sem delal kot programski vodja v Rdeči ostrigi in ljubljanskem K4, delal sem tudi kot didžej, raziskoval glasbo in živel precej nepredvidljivo življenje. Prelomnica je prišla pri tridesetih, ko mi je Meta Petrač ponudila službo tehnika na Loškem odru in me spodbudila k maturi. Odzvanja mi njen stavek: 'Življenje ni le bluzenje.' Maturo sem uspešno opravil, potem pa se mi prvo leto na sprejemnih izpitih za igro ni izšlo. V drugo sem bil bistveno bolje pripravljen, veliko sem vadil in na izpitih, kar je slišati morda paradoksalno, zelo užival. Morda je bilo to ključno, da sem bil sprejet, se vpisal na akademijo in po dvajsetih letih amaterskega ustvarjanja stopil na profesionalno pot,« nam je razkril Iztok.
Iskreni odnosi
Iztok Drabik Jug tako danes deluje kot samostojni ustvarjalec v kulturi, nastopa doma in v tujini, hkrati pa ostaja zvest tudi glasbi, ki je zanj več kot hobi. »Biti na svobodi pomeni veliko svobode, pa tudi veliko negotovosti. Je kar stresno, ker nikoli ne veš, kdaj te bo kdo poklical za kakšen projekt,« priznava Iztok. Profesionalno sodelovanje očeta in sina se je s tem skoraj povsem ustavilo. Ko je Iztok končal akademijo, sta z očetom skupaj stopila na oder le še enkrat v okviru festivala Venerina pot v Škofji Loki.
»Vsak je šel svojo pot, a vez, ki sva jo spletla v letih skupnega ustvarjanja, je ostala. Na Iztoka sem več kot ponosen in ga danes spremljam brez vsiljevanja. Nikoli nisem bil oče, ki bi delil velike življenjske modrosti, saj tudi nikoli nisem 'operiral' s kakšnimi hudimi modrostmi. (smeh) Mislim, da največjo modrost daš otroku z zgledom. Vse življenje je moja vzgoja temeljila na zgledu, morda je to Iztoka oblikovalo, da je imel svobodo, ustvarjalnost in pogum, da gre svojo pot,« še pove Jože.
Njuna komunikacija tako še danes ostaja odprta in sproščena. Tudi ko se Jože poda v nove medijske dogodivščine, kot je bil pred leti resničnostni šov Ljubezen po domače, o tem najprej obvesti svoje tri otroke. »Kar se tega tiče, imam jaz s svojimi otroki popolnoma odprte karte. Jaz jim vedno vse povem, kakšne neumnosti imam namen počenjati, in še nikoli ni nihče ničemur nasprotoval, vedno se potem skupaj zabavamo na moj račun,« v smehu prizna Jože, ki ponosno nosi tudi naziv dedek. »Mlajša hči ima tri sinove, tako da imam z 'dedkovstvom' že kar nekaj izkušenj, Iztok pa ima hčerko, tako da je to samo še nadgradnja tega veselja, da sem dedek.«
E-novice · Estrada
