Hči znanega glasbenika razkriva, zakaj ji je bilo glasbe nekoč dovolj
»Tukaj se svet ustavi, kar mi vse bolj ustreza,« priznava Ajda Pušaver, ki vse bolj odločno in opazno stopa po samostojni glasbeni poti ob boku znanega glasbenika..
Ajda Pušaver pravi, da je glasba kriva, da so se s sestrami sploh rodile. »Mami in ati sta se namreč spoznala na nastopu, ko je ati igral v ansamblu,« hudomušno pojasni. Njen oče je namreč Boštjan Pušaver, znano glasbeno ime in član skupine Gemaj.
»Najverjetneje je zato naše družinsko življenje prepleteno z glasbo, kar je lahko tudi marsikdo zasledil v oddaji Slovenski pozdrav, kjer smo kot družina leta 2017 zmagali v rubriki Družine pojejo. Zelo zgodaj, vzporedno z nenehnim glasbenim izobraževanjem, so me starši spodbujali k temu, da sem igrala violino in pela ob najrazličnejših priložnostih. Ati me je večkrat že kot deklico vzel zraven na kakšen nastop, kjer sem se urila v igranju in nastopanju pred občinstvom, večkrat tudi brez notnega zapisa,« pojasni Ajda, ki se je čez čas pridružila očetovi glasbeni skupini. Skozi odraščanje se je njun odnos spreminjal. »Večkrat ga vprašam za kakšno mnenje, predvsem ko gre za bolj pomembne stvari. Tudi pri besedilih mi kdaj da kake predloge, ki se običajno izkažejo za zelo smiselne. Kljub temu da lahko med nama zelo hitro pride do nesoglasij, pa se na neki posebni ravni čutiva in razumeva brez veliko izrečenih besed,« priznava glasbenica.
Ustvarjanje skoraj opustila
Zelo ceni, da so jo starši vzgajali v duhu glasbe. »Tako nikoli zares nisem imela, in še danes je tako, odvečnega časa, ki bi ga lahko potrošila, kot bi nekateri rekli, za neumne stvari. Privzgojili so mi tudi zdrave delovne navade, brez katerih se dandanes ne bi mogla ukvarjati z glasbo,« je prepričana. »Nikjer pa ni idealno in ob študiju psihoterapije, na katerem sem trenutno, prej vidim, kaj ni, kot kaj je. Vseeno pa se zavedam domače podpore in sem hvaležna zanjo. Redkokdaj sem od njih slišala ne, ko sem prišla domov s kakšno idejo, kaj bi počela. Vedno so me podprli po svojih najboljših močeh in še vedno je tako,« prizna.
A na svoji poti je prišla tudi do trenutka, ko bi glasbo skoraj opustila. »Srednješolsko izobraževanje mi je bilo izjemno naporno in ne glede na to, da sem na konservatoriju za glasbo in balet dobila ogromno znanja, sem v odnosu z glasbo prišla do točke, ko mi je bilo enostavno vsega dovolj. Ampak zanimivo, nikoli sploh nisem končala z njo, kljub temu da sem tako mislila, ker se nisem vpisala na akademijo za glasbo,« pove. V tistem obdobju je začela pisati svojo glasbo, »pri čemer sem se počutila živo in izpolnjeno in tako je še vedno. Začela sem dobivati vse več povabil za nastope in na neki točki, stara sem bila 22 let, sem spoznala Dejana Vunjaka, pri katerem sem še zdaj spremljevalna vokalistka.« Najbolj jo izpolnjujejo lastni projekti, med katerimi je tudi njena avtorska pesem z naslovom Tudi če se več ne vidiva. Trenutno pa ustvarja tudi nove avtorske skladbe.
Sreča je v malih stvareh
Kako nastajajo njene pesmi? »Zelo spontano in tudi kaotično. Po navadi dobim ideje zanje na sprehodih, v fitnesu ali pa v avtu, takrat, ko bi si želela, zagotovo ne,« se smeje. Vse ustvarjalne prebliske si zapiše ali posname in jih nato, ko se odloči sesti za klavir, razvije do konca. Rada poje o ljubezni in odnosih. Na vprašanje, ali je kdo že osvojil njeno srce, pove: »Moje srce je trenutno zelo mirno in srečno, čutim pomirjenost. Sila ljubezni je izredno močna, kar se kaže v tem, koliko pesmi in poezije je ustvarjenih na to temo. Vsi hrepenimo po njej, vključno z menoj, in vsako leto znova se mi odpirajo nova obzorja o njeni veličini.«
Pevka in violinistka ne riše ločnice med delom in prostim časom, saj so njeni hobiji prešli na profesionalno raven, vendar jih ne poimenuje kot delo, čeprav to v resnici so. »Morda si zadnje čase vzamem več časa za kakovostna druženja z meni ljubimi ljudmi, redno obiskujem fitnes, se odpravim na kakšen sprehod v naravo, zadnje dni pa sem navdušena nad reševanjem sudokujev. Sem pa tudi velika oboževalka savn, ki jih pogosto obiščem,« niza o tem, kako preživlja svoj prosti čas. V smeh jo najpogosteje spravijo preprosti trenutki z njenimi najdražjimi.
»Ti me resnično osrečujejo in mi napolnijo srce. Je kliše, pa vendar – sreča je v malih stvareh. Sicer pa še vedno ostaja moja velika ljubezen ždenje za klavirjem in ustvarjanje novih melodij in besedil,« prizna Ajda, ki v avtomobilu najraje prisluhne tišini ali pa kakšni meditativni glasbi. »Nekoč sem v avtu preposlušala kar nekaj podkastov,« še pove mlada glasbenica.