Skozi številne intervjuje, ki jih je Miša Molk podelila z nami v svoji karieri, je bilo njeno življenje vedno zelo odkrito in izpostavljeno. Ni bila zaželena le kot televizijska voditeljica, temveč tudi kot zanimiva sogovornica brez dlake na jeziku. Malce bolj v tančico zaviti so bili njeni življenjski sopotniki, ki jih ni nikoli izpostavljala, dejala je celo, da še danes ne ve prav dosti o moških. Njen prvi moški vzornik je bil njen oče Avgust, za katerega je povedala, da je bil velika avtoriteta, a hkrati tudi ljubeč. Med drugim je za revijo Naša žena, kjer je bilo govora o moških figurah v njenem življenju, o svojem očetu dejala: »Pri vzgoji je bil zelo dosleden. Treba je bilo zgodaj vstajati, da si imel še kaj od dneva, in bil je zagovornik načela zdrav duh v zdravem telesu. V veliko oporo mi je bil tudi pri mojem študiju. Če sem kadar koli kje zanihala, mi je vedno rekel, da zmorem še več. Bil je tak dober antipod mami, ki je bila predvsem odobravajoča in odprta za vse, zato discipline ni tiščala v prvi plan. A četudi v mladosti strogega nadzora ne sprejemaš z lahkoto, se pozneje izkaže, da je zelo dobro, če ti starši postavijo neke okvire, ki jih moraš spoštovati, še zlasti v puberteti.«

Četudi smo jo občudovali kot eno najbolj spontanih in sproščenih voditeljic, zna zase povedati, da ni bilo vedno tako. Kot najstnica je bila prav tako sramežljiva kot vse druge: »Tistemu, ki mi je bil všeč, niti v oči nisem upala pogledati, samo zardevala sem. Mislim, da ko si najstnik, te je sram tudi tega, da si zaljubljen. Verjetno tudi zato, ker se bojiš zavrnitve. Obdobje, ko sem fantu že znala reči, da mi je všeč, je prišlo pozneje, tam nekje pri osemnajstih letih.« O tem, kakšni moški so pritegnili njeno pozornost, je povedala: »Se mi celo zdi, da sem morda vzorec oziroma podobo moškega izvlekla kar od doma, saj veste, ko hčere prepoznavajo moškega, ki je v kakšnih lastnostih podoben njihovemu očetu.« O tem, kaj jo še pri moških privlači, pa še: »Pokazalo se je, da pri moških cenim odločnost in miselni tok. Všeč mi je osredotočenost v pripovedovanju, stilska izvirnost, predvsem pa duhovitost oziroma smisel za dober humor. Blebetanje neumnosti me strahotno utruja, prav tako tudi povzdigovanje ega.«

Miša se zaradi svoje karizmatičnosti in zavidljive televizijske kariere zaveda, da se je zgodilo tudi, da se je je kakšen moški celo ustrašil: »To ni v redu, ker bi lahko spoznala kakšnega imenitnega človeka, če ne bi imel vnaprejšnjega strahu ali distance. Ljudje se nam včasih zdijo nedostopni, pa niso. Če bi bili bolj odprti in sproščeni, bi imeli več dobrih poznanstev. Ampak na koncu si vedno rečem: 'Zgodi se to, kar mi je namenjeno'. Je pa res, da moraš tudi sam kaj dati od sebe. Svoje življenje lahko spreminjaš že s tem, da greš ven, med ljudi, da se družiš, ker doma se ti ne bo veliko zgodilo, razen na spletu mogoče. Pa v glavi. Moraš se premikati. Občudujem Elzo Budau, slovensko besedilopisko in pisateljico, žensko, ki je vedno urejena, obiskuje dogodke, se druži in razpravlja z vsemi o aktualnih temah. Ima pestro življenje, veliko bere in sledi dogodkom. Zame je ona dober primer ženske, ki polno živi.«

O prijateljstvu

V njenem prijateljskem krogu so tako moški kot ženske in pravi, da spol pri prijateljstvu nima nobene vloge: »To je odvisno od človeka, ne od spola. Sama lahko enako prijateljujem tako z žensko kot z moškim, saj gre za to, koliko si zaupamo, kako povezano se čutimo s človekom. Sem se sicer že začutila, ko mi je moški prijatelj pozneje povedal, da je bil vmes tudi zaljubljen vame, pa takrat nisem razumela, zakaj se je kar odmaknil od prijateljskega odnosa. Ali srečanje z žensko, ki mi je povedala, kako zelo je bila ljubosumna name. A vidite, kako zelo je vse relativno v življenju. Prav vse teme lahko odpiram z moškim in ženskim svetom. Sem namreč v tistih letih, da nimam česa prikrivati ali se bati. Treba se je sprejemati, ne pa se spraševati, kaj bi ti lahko škodovalo ali koristilo.«

Vsaka življenjska prelomnica nam prinese neke modrosti in spoznanja. Po lanski upokojitvi in slovesu od Televizije Slovenija je sprva domnevala, da bo pogrešala vsakodnevni adrenalin, ki ji ga je prinašalo delo na televiziji, a se je življenju v pokoju že privadila. Še vedno je zelo zaželena gostja na številnih prireditvah in cenjena tudi kot strokovnjakinja. Letos je bila tudi pomemben del festivala Melodije morja in sonca kot članica strokovne žirije. Glasbeni festival je prenašala tudi Televizija Slovenija in Miša nam je ob tej priložnosti zaupala, da bo imela televizijo vedno rada. »V bistvu sem tam odraščala, televizija me je soustvarila. A ne čutim nobene nuje po vrnitvi. Če bi bil kakšen projekt, bi ga z veseljem sprejela, če bi mi bil blizu, drugače pa nimam nobene zamere in tudi nobene nuje. Malo se spočiješ od odnosov, kar se mi zdi zelo pomembno. Ti odnosi so bili zelo intenzivni, sicer pa vedno bolj previdni. Včasih je bilo vse zelo spontano in to zelo pogrešam, saj sem zelo neposreden človek. In da bom zdaj razmišljala, do kje komu kaj reči, koga pozdraviti, koga ne pozdraviti, koga smem objeti, ker sem tudi dotakljiv človek, to ni za mojo dušo,« je opisala čedalje bolj zapletene odnose na njeni nekdaj ljubi televiziji. Kakšnih novih konjičkov si v zadnjem času, odkar je v pokoju, ni omislila: »Saj sem imela hobije ves čas. Imam knjige, filme in gledališče. Imam pa zdaj več časa za prijateljice, ki ga prej nisem imela. To mi je lepo in se bolj redno dobivamo.«