Pred začetkom šolskega leta so zaokrožile napovedi, da bo zaradi reorganizacije centrov za socialno delo in nadgradnje informacijskega sistema prišlo do manjših zamud pri reševanju vlog za pravice iz javnih sredstev, kamor sodijo državne štipendije, subvencije vrtcev in otroški dodatki. Zagotovili so, da bodo »manjše zamude« znašale največ en mesec. Zdaj smo sredi februarja in predvsem študenti na območju Ljubljane še vedno niso dobili štipendij. Tistih, ki jim pripadajo od oktobra lani! Kako in od česa živijo? Na račun staršev? Kaj če ti nimajo sredstev? Kako shajajo tisti, ki študirajo zunaj kraja svojega bivanja, pa oni na izmenjavi v tujini, ki nujno potrebujejo denar za nastanitev, študij, prehrano? Zakoniti rok reševanja vlog je dva meseca, v tem času bi morali vsako vlogo obdelati ali pozvati k njeni dopolnitvi. V primerih, ki jih poznamo, niso storili ne enega ne drugega. Kdo bo odgovarjal za to?

Naša bralka ima hčeri, stari 20 in 23 let, mlajša je študentka prava, starejša dela magisterij, obe sta oddali prošnjo za štipendijo septembra 2018. Prej so živeli v Črnučah in sta vloge oddajali na CSD Bežigrad, zdaj pa živijo v Mengšu in sta kasneje ugotovili, da bi morali vlogo poslati na CSD Domžale. Oktobra sta napisali elektronsko prošnjo CSD Bežigrad, ali lahko prepošlje oziroma uradno »odstopi« vlogi CSD Domžale. Na to elektronsko pismo še do danes nista dobili odgovora. Ker ni bilo odziva niti poziva k dopolnitvi, sta začeli socialne delavce spraševati, zakaj nista dobili nobenega odgovora. Na CSD Bežigrad so jima rekli, da njunih vlog v novem računalniškem sistemu ne najdejo. Pojasnili so jima, da je zbirni center za vse vloge v CSD Šiška. Zakaj, niso znali razložiti.

Ne zmeda, kaos! Decembra in januarja se ni zgodilo nič, zato je njuna mama preverila na CSD Domžale, ali so slučajno odstopljeni vlogi že dobili v obravnavo. Preverjala je vztrajno, skoraj vsak dan med uradnimi urami, in zgodilo se je, da ji je socialna delavka po telefonu omenila, da v sistemu vidi, da so vlogi dobili, nimajo pa ju fizično. Iz istega CSD ji je druga uslužbenka v istem dnevu sporočila, da so ti dve vlogi odstopili CSD Šiška (zbirnemu centru). V istem dnevu različni informaciji. Januarja se je potem obrnila na Petra Boštica, ki dela na Centru za socialno delo Ljubljana, naj ji razjasni situacijo. Napisal ji je elektronsko pismo in pojasnil, da je dal dvema sodelavkama, ki obravnavata vlogi njenih hčera, navodila, naj ju rešita do konca januarja in jo o tem obvestita. 15. januarja je ena od hčera dobila poziv k predložitvi dokazil pri odločanju o upravičenosti do javnih sredstev, želeli pa so tudi potrdilo o šolanju za leto 2018/2019 za njunega brata! Bralka jim je po mejlu takoj (vnovič) poslala dokazilo, da je njun brat diplomiral že na začetku decembra (in torej ni več upravičen do štipendije) ter da ima vsa potrdila o njegovem zaključku prejemanja štipendije njihova sodelavka v istem centru, CSD Domžale. (Iz tega centra so namreč zahtevali potrdilo). »Nerazumljivo mi je, da v tem času, čeprav posodabljajo sistem, nimajo podatkov, ki so dostopni vsem, saj so vendar en povezan sistem. In tako vsi izgubljamo čas, davkoplačevalski denar, potrpljenje, papir, živce ...,« se jezi bralka. A zgodbe seveda še ni konec. Sodelavko centra CSD Domžale je nato povprašala, kaj se dogaja s prošnjo za štipendijo druge hčere. »Izvedela sem, da ne ve, kdo in kje rešuje vlogo druge hčere.« Spet je poklicala Boštica in razodel ji je, da to prošnjo pa rešuje uslužbenka v CSD Grosuplje. 25. januarja je hči končno dobila odločbo o upravičenosti do štipendije 4. februarja. Medtem je bila v »podpisovanju«, kakor so ji pojasnili zamudo v dostavljanju pošte. Štipendija je sto evrov nižja, kot so pričakovali, verjetno zato, ker je brat zaključil študij in je tako en družinski član manj za vzdrževanje.

Še vedno brez denarja. Medtem se prva, mlajša hči še vedno bori za štipendijo. Ker jo zelo potrebuje za študijske stroške, je spet povprašala, kdaj jo bo končno dobila, zdaj kaže, da šele marca. Čeprav je, spomnimo, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer obljubila, da bodo vse vloge rešene najpozneje do konca januarja. Socialni delavci, s katerimi je govorila naša bralka, so se ves čas pritoževali, da se jim sesuva sistem, ki ga ves čas nadgrajujejo, da jim vse njihovo delo sproti izničuje. »Besna sem, ker gre za mojega otroka, tudi hčeri ni lahko biti pet mesecev brez štipendije. Ne jezim se na zaposlene v CSD, oni niso odgovorni za stvari, ki se dogajajo s sistemom. A kljub temu to zame ni opravičilo. Če smo pravna država, za vse nas veljajo zakoni, zakon o upravnem postopku je 60 dni. V tem času bi morala vsaka vloga biti rešena ali bi morali pozvati k njeni dopolnitvi, a moji hčeri, stranki v postopku, tega poziva nikoli nista dobili, vse sta morali reševati in spraševati sami,« je upravičeno besna bralka. »Izvedela sem celo, da so vloge iz Ljubljane pošiljali centrom po vsej Sloveniji, in tudi zaradi tega je nastala še večja zmeda. Ker se je sistem ves čas sesuval, pa so težko dostopali do informacij, kje kakšna vloga sploh je.«

Hči študira pravo v nepravni državi. Nadgradnjo sistema si je menda zaželela prejšnja ministrica, začeli so jo v skrajno neprimernem času, mesec dni, preden so starši morali oddati vloge za subvencije vrtcev, otroške dodatke, štipendije ... Naša bralka je iskala informacije tudi na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, a ni prišla do nikogar. »Hči študira pravo, a v nepravni državi,« razmišlja mama, »in je grozljivo razočarana nad našim pravnim sistemom. Mislim, da nismo osamljen primer. V roku dveh mesecev bi nas morali opomniti, da so naše vloge nepopolne, a nas niso. Ves čas smo jih klicali mi in opominjali, naj naše vloge predajo ustreznemu CSD. Oni pa nič. Vse smo morali reševati in spraševati sami,« zaključi razočarana mama.

Celoten članek si lahko preberete v 7.številki revije Zarja (12. 2. 2019).