Skozi viharje, trnje in trpljenje
Dr. Andrej Perko, psiholog in psihoterapevt: »Prava ljubezen se ne zgodi (kot zaljubljenost). Prava ljubezen se gradi. Gradi se vse življenje in ne pomeni samo razumevanja, naklonjenosti, predajanja, ampak pogosto tudi viharje, trnje in trpljenje. Ko se tega zavemo in to sprejmemo, dobimo pravi recept za pravo ljubezen.«
Nujne so skupne dejavnosti
Edvard Kadič, strokovnjak za komunikacijo in osebnostni razvoj, specialist za govorico telesa: »Prava formula ljubezni sicer vsebuje več dejavnikov, med katerimi pa bi posebej izpostavil iskrenost do sebe in partnerja. Šele ko znamo prisluhniti tako sebi kot partnerju, lahko vzpostavljamo prave skupne dejavnosti, ki navdušujejo oba in v katerih oba tudi iskreno uživata. Za dolgoročno trdno zvezo so takšne skupne dejavnosti nujne. Ideja, da nas privlačijo nasprotja, je za ljubezen dolgoročno pogubna. Velja zgolj za krajše avanture, ko želimo stopiti nekoliko izven svojih ustaljenih tirnic življenja, dolgoročno pa nas vztrajanje v drugačnosti začne motiti in skoraj vedno vodi ali v trpljenje enega od partnerjev ali v propad zveze.«
Ni romantike brez reševanja težav
Dr. Veronika Podgoršek, psihoterapevtka, specializirana za partnersko in družinsko terapijo: »Prava formula ljubezni pomeni že kar klišejsko: dobro komunikacijo, ki zajema izražanje sebe, poslušanje drugega, slišanje, iskanje skupnih rešitev in njihovo udejanjanje, spoštovanje, občutek ljubljenosti, dobro spolnost, podobne vrednote in način življenja ter skupno preživljanje časa. O vsem tem je bilo povedanega in napisanega že toliko in tolikokrat, da tokrat morda nekaj več v razmislek le o slednjem, a zelo pomembnem, to je skupno preživljanje časa. Dogaja se na dva načina. Prvi je manj lep, drugi pa lep. V manj lepega spada čas, ki je namenjen reševanju težav. V lepega pa sodi prosti čas, kot so počitnice, kino, romantična večerja … Pomembno se je zavedati, da ta drugi ne bo nikoli lep, če prvi ne bo uresničen. Če težav ne bomo naslovili in jih rešili, preden gremo skupaj 'na lepše', jih bomo začeli reševati tam. Ljudje smo pač bitja, ki ne moremo zares naprej, dokler niso stvari rešene sproti oziroma za nazaj.«
Več razumevanja ženskam, več pohval moškim
Izr. prof. dr. Tanja Repič Slavič, zakonska in družinska terapevtka: »Če bi vprašali mojo staro mamo, ki bi danes štela 105 let, kaj je recept za srečno partnerstvo, bi zagotovo rekla: 'Molči in potrpi,' k temu pa dodala: 'Če bi katera ženska vedela, kaj jo čaka v zakonu, se nobena ne bi poročila.' To so bili res drugačni časi. Generacijo kasneje bi moja mama rekla: 'Potrpeti kdaj pa kdaj, sprejeti drugega, če je v mejah normale malo drugačen, in uporabljati zdravo kmečko pamet, saj partnerstvo ni muha enodnevnica, ampak življenjska odločitev.' Danes, ko smo tudi ženske v službah in se delo drugače deli, smo postali čustveno zahtevnejši, kar je vsekakor prav. Ženske na terapijah največkrat povedo, da si želijo in da pogrešajo več skupnega časa in pogovora, da bi bile slišane, ljubljene in da bi lahko delile to, kar doživljajo, s svojim partnerjem. Tudi če jih ne razume v vsem, da jim vsaj verjame, da se tako počutijo. Moški pa si želijo pohvale in se čutiti sprejete. Vsekakor morata oba sprejemati odgovornost za svoja dejanja in poskrbeti za svoj čustveni svet, kar pomeni, da ne kriviš drugega, se jeziš nanj, ko si sam nekaj naredil narobe. Sama menim, da je odnos kot skupen otrok. Če zanj oba lepo skrbita, bo srečen, če pa ne, bo nesrečen.«
Več v reviji Zarja št. 6, 5. 2. 2019.
