V okvir:
Vsi, ki so se podpisali pod ovadbo Zarje Jane do prejšnjega četrtka in bodo v tej obliki dostavljeni na tožilstvo:
Spomenka Hribar, dr. Jože Pirjevec, dddr. Andrej Pleterski, dr. Bogomir Kovač, dr. Manca Košir, Gabi Čačinovič Vogrinčič, Helena Kovač, Andrej Iglič, Marjana Rupnik, mag. Maja Krajnc, Ana Četkovič Vodovnik, Mojca Drčar Murko, Amalija Jelen Mikša, Anton Rupnik, Mija Repovž, Janko Lorenci, Vesna V. Godina, izr. prof., Marjana Škalič, univ. dipl. psih., Polona Lah, Biserka Marolt Meden, Tatjana Zorko Potočnik, dr. med., Nuša Rustja, Mojca Šetinc Pašek, Neva Železnik, mag. Ksenija Malia Leban, Artur Lipovž, Nevenka Dobljekar, Vera Pišot, Vasja Lavrič, Darja Razinger, Marija Stanec, Nada Žnidaršič, Jožica Mekinda, Maruša Klemenčič, Dušan Žalig, Alenka Nemanič, Nataša Žagar, Barbara Švigelj Rogelj, Peter Rogelj, Danica Švigelj, Anton Švigelj, Helena Kraševec, Barbara Stražiščar, Danijela Šraj, Olga Fluher, Nina Šega, Janja Primožič, Andreja Okorn, Mojca Žugman, Vilma Dobrin, Katarina Zupančič Lisjak, Anja Skalar Blažič, Martina Mele, Franc Mele, Alenka Pozvek, Amalija Kaučič, Venka Klančar, Vanja Rogač, Ksenija Konvalinka, Katja Sinkovič Lukek, Lili Kastelic, Milena Zagomilšek, Petra Žnidaršič, Mihaela Tomažič Saksida, Tina Pevec, Staša Šturm, Marinka Valand, Miloš Toni, Anica Ule, Antonija Vampelj, Marjan Vampelj, Katja Vsiljević Žnidaršič, Sonja Hlebš, Edita Kuhl, Andreja Vester, Ivan Ule, Nataša B. Vrščaj, Ida Merhar, Milena Manfreda Pipan, Aleksandra Berce Buh, Ana Zebec, dr. Simona Klemenčič, Tatjana Jančarič, Ljiljana Hudina, Istok Žagar, Nataša Ružič, Vesna Pajer, Marija Šega, Dušana Findeisen, Angelika Bolka, Nihada Spahić, Ludvik Valand, Janja Petrič, Jana Mrak, Andreja Kuzman, Božena Kramar, Stanislav Valand, Bernarda Kline, Jožica Rihter, Mirjam Zabret, Simona Vampelj, Patricija Verbič, Boža Toni, Petra Mikše, Dragica Veronek, Milomir Vasiljević, Ivana Leban, Vika Tursič, Andreja Romih, Milena Mišič, Erik Majaron, Gregor Kos, dr. Tina Toni, Žana Milanovič, Tanja Trampuž, Vesna Berlič, Marta Pohole, Melita Emin, Nina Macun, Marvin Šulin, Vanda Lampe, Irena Volaj Korelič, Grega Golik, Eva Ilec, Melita Rošer, Veris Sakanovič, Karolina Šmalc, Ivana Prislan, Bernardka Zgonec, Slava Suhač, Mojca Golob, Katarina Slapničar, Darinka Fabiani, Urška Krišelj Grubar, Jerneja Trofenik Dimnik, Zoran Žagar, Romana Valentini, Sandi Vovk, Martina Kočevar, Bogdana Tomažič, Miroslava Tomažič, Irena Cubdrič Iskra, Tanja Mihevc, Nataša Pivk, Lidija Lozinšek, Janja Lozinšek, D. K., Irma Likar, Majda Šilc, Barbara Kotnik, Jasna Štamcar, Jože Preglau, Amalija Oven, Nataša Črešner, Nina Selišek, Mihaela Letonja, Katjuša Ziherl Jelušič, Maša Jelušič, Barbara Markovič, Simona Žnidaršič, Ivana Gradišnik, Maja Mouaz, Jelica Žalig Grce, Jana Kolman, dr. Tina Mesarič, Urška Kozak, Gregor Jezeršek, Barbara Rižnar, Zinka Vadnjal, Neža Kozak, Valerija Podgoršek, Suzana Košmerl, Jovita Zemljič, Aleš Čakš, Janja Volčanšek, Jurij Kačičnik, Emir Kulenović, dr. Mateja Černič, Vanda Straka Vrhovnik, Breda Šinkovec, Natalija Vajdić Duh, Verena Bergant, Irena Kopač, Bogdan Perdan, Irena Bizjak, Kristina Hribar, Aljoška Lahajnar, Tjaša Križnar, Tadej Milharčič, Brigita Rupar, Andreja Dreisibner, Marjanca Križaj, Samira Awadalla, Tatjana Dajčman Dvoršak, Tanja Kuralt, Ivan Kuralt, Jan Kuralt, Tjaša Marentič, Valerija Klaneček, Severina Iskrač, Alenka Majcen, Tea Podjaveršek Awadalla, Slavica Česnik, Mira Varga, Sergej Lah, Neja Lah, Nina Žibret, Mateja Ogrizek, Katja Nagode, Eva Novak, dr. Maca Jogan, Cveta Levec, Darja Bevk, Olga Zebec, mag. Tanja Rupnik, Meta Verbič, Kristina Komparič, Renata Zupanc in Alen Varsek , Mari Boc, Marija Biber, Minka Žiberna, Vida Bajt Kmetec, Tatjana Urlep in Martin Urlep (zagotavljata, da lahko pripsevata še vsaj 15 podpisnikov ovadbe), Danica Hudournik, Metka Vister, Breda Zabukovnik, Polona Zupančič, Vanja Svenšek Peternel, Jani Matijević, Sandra Pohole, Tina Avsec, Bernarda Šebenik, Ana Drobnič, Enja Škerget Lenič, Tjaša Torul, Majda Hriberšek, Saša Mišič, Irena Rotar, Aleš Jerič, Vanja Tajnšek, Tamara Jaklič, Esmeralda Vidmar, Ana Turšič, Karmen Petrič, Jana Pungeršek, Milena Pungeršek, Marička Potočnik, Borislav Potočnik, Mira Božičnik, Janja Tepeh, Jana Medved, Jožica Škof, Alenka Krek, Romana Logar, Bojana Šivic, Barbara Korošec Gorišek, Ana Kebe Knavs, Iris Ravihar, Marija Švajncer, Mija Obreza, Suzana Štrasner Jerman, Nevenka Zakrajšek, Mojca Padovnik, Elizabeta Žnidaršič Stefanncioza, Petja Ilešič, Rina Zakrajšek, Mateja Potrč, Peter Cizerl, Jon Cizerl.
Pismo neposredne priče okrutnega dogodka:
Nedopustno, boleče in nikoli pozabljeno je bilo dogajanje pred mojimi očmi, ko je armada za to pooblaščenih služb prišla po sosedove otroke. Zgodilo se je po treh mesecih, odkar smo sosedje pisno obvestili CSD naš pogled na to družino.
Prilagam pisanje, ki smo ga v mesecu januarju 2020 oddali potrebnim službam. Niso nas jemali resno. Niso upoštevali našega mnenja, da je nekaj hudo, hudo narobe, saj vidimo, da se stvari odvijajo v napačno smer.
V marcu, tri mesece pozneje, smo doživeli kalvarijo, ki se nikoli ne bi smela zgoditi.
Nikomur!
Dogodka se vedno znova in znova spominjam in boleče odmeva tole:
- Oče treh otrok se je med štiriurnim krutim dogajanjem mirno sprehajal ob svojem avtomobilu brez kakršnekoli reakcije.
- Ko pa je bilo vse mimo, ko so vpijoči otroci končno pristali v njegovem avtomobilu, so štiri socialne delavke odkorakale s prizorišča mimo nas, pokončno, kot velike zmagovalke.
Grozljivo … Da ti kri zaledeni v žilah, ko se spomniš …
Sosedje smo to doživljali in nič se ni dalo narediti. Bili smo le neme priče dogodku.
Kako je mogoče, da se je to zgodilo?
Kako močan mehanizem mora biti prisoten, da materi že več kot pet mesecev ni dovoljeno imeti stika z otroki?
V naši Sloveniji se to dogaja, pa tako radi jo imamo.
J. I.
Pismo, ki so ga sosedje že januarja naslovili na pristojne:
Cerknica, 23. 1. 2020
Namenjeno vam, ki skrbite za dobro naših otrok in rešujete stiske prizadetih.
OTROCI SO NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO!
Pa so res?
Otroci (imena smo izpustili) so sosedovi otroci.
Prikupni, prijazni otroci so to, ki si jih starši podajajo iz rok v roke na način, ki nam sosedom dviguje pritisk.
Ali boste vi, ki sedite v svojih službah zato, da pomagate iz težav našim otrokom, prebrali tole pisanje, ki je namenjeno vam?
Ali je kdo od vas stopil do nas sosedov in kaj povprašal o omenjeni družini, preden ste sprejeli sklepe, ki niso prav za nikamor?
Ali kdo od vas kdaj vidi mamico s tremi otroki, ko jih obuje v gumijaste škornje, obleče v pelerine, da vsakemu svoj dežnik in gredo po dežju na sprehod, vmes počofotajo v kaki luži, da je vse bolj zanimivo?
Ali je kdo od vas videl to mlado družinico na naših ulicah, ko so bili otroci še majhni?
Sosedje smo vedno občudovali to mamico. Le kako zmore? Na vsaki strani naročja je nosila po eno deklico, sinek pa se je je držal za oblačilo. Kot grozd so bili. Čudili smo se, kako da njihov oče, ki jih je le malokdaj spremljal, brezskrbno koraka za njimi, ne da bi priskočil na pomoč. Vedno je bilo tako, ko so bili otroci mlajši. Pa tudi pozneje, le da sta bili deklici preveliki, da bi istočasno nosila obe. Pri nošenju prtljage ji je pomagal fantek.
Ali ste vi, ki ste na svojih delovnih mestih za dobro vseh otrok, kdaj prišli pogledat, kako je, ko pride oče, opremljen s kamero za pasom, po svoje tri otroke? Niste videli, ker vas tam ni bilo. Mi pa smo videli. Čakali so ga z vso potrebno prtljago. Ni jih pozdravil, ni jih objel, le »gremo, gremo« je odmevalo. Otroci so moledovali, jokali. Radi bi ostali, bili so povabljeni na rojstni dan in vedeli so, da jih ne bo peljal, zato niso hoteli z njim v avto. Toliko otroškega krika in joka. Včasih so se skušali skriti.
Sledil je obisk policistov.
Kolikokrat stoji pred hišo policijski avto! Eden vstopi, druga dva čakata.
Le kaj za vraga je zakrivila nemočna mati treh otrok!? V tej dveletni kalvariji gotovo že imate debele mape, napolnjene s takimi in z drugačnimi ugotovitvami.
Ali odslikavajo realno sliko?
Kako je možno iz papirjev razbrati, katera mati je dobra in katera slaba?
Ali je kdo od vas videl, ko se je pred njihovo hišo pojavil velik kup drv, ki jih je ta ista mamica pospravila sama? Oče njenih otrok se je pojavil le toliko, da je pozdravil voznika, ki je pripeljal drva. Pomagali so ji otroci. Na majhne vozičke so nalagali polena in jih vozili v drvarnico.
Kadar je obrezovala trto, jih je spet igrivo vključila v delo. Pobirali so vejice, jih zlagali na kupčke in tekmovali, kateri bo večji. Kosila je travo okrog hiše. Vsak od otrok je dobil majhne, otroške grablje. Spotikali so se obnje, nekaj trave pa so le odpeljali na kompost.
Tega niste videli, mi sosedje pa smo.
Pa tudi tega niste videli, da jim je v zimi 2017/2018, ko je bilo veliko snega, zmanjkalo drv. Zakaj, vedo oni. Mi sosedje pa smo videli, kako je mamica s pomočjo fantka vsak dan s samokolnico vozila drva prav z drugega konca ulice (z gmajne) v svoj dom, da jih ni zeblo. Snega je bilo namreč toliko, da drv ni bilo mogoče pripeljati s traktorjem. Še sneg sta morala odkidati, da sta prišla do drv. Vedno vse sama.
Tudi niste videli, kako je mamica v tistem velikem snegu odkidala partnerjev avto. Tudi fantek je pomagal po svojih močeh. Partnerja pa nikjer, da bi ji pomagal. Le v avto je sedel in se odpeljal. Lopata je bila vsako zimo le v njenih rokah.
Vse službe, ki ste odgovorne za dobro otrok, odgovorite nam, sosedom, kaj vas je privedlo do takega zaključka. In koliko časa se boste še igrali z njimi?
Pisarniška igra, besedna igra, sodniška igra, prelaganje dokumentov, čas pa beži in pušča rane na dušah najmlajših in uničuje njihovo skrbno mamo.
Tukaj smo sosedje omenjene družine na razpolago, da nas obiščete in povprašate po resnični sliki treh otročičev in njihove mamice.
Podpisanih je deset sosedov mame in njenih zarubljenih otrok.
Pismo dečkove učiteljice
(ime smo izpustili) je krasna, skrbna in predana mama. Redno je prihajala na govorilne ure in roditeljske sestanke za najstarejšega otroka, ki sem ga učila v prvem razredu. Oče je prišel samo na prvi roditeljski sestanek in mi pognal strah v kosti, saj mi je že na prvem srečanju grozil s prijavo. Nato se je oglasil samo še enkrat na koncu leta, ko me je iskal po šoli v času, ko nisem imela govorilnih ur.
Ne mine dan, da ne bi mislila na tega vljudnega, simpatičnega, pametnega in veselega dečka. Ne predstavljam si, kaj prestaja zadnje mesece. Deček mora čim prej zaspati v objemu svoje mame, saj je to njegova ustavna in človeška pravica, in to je res edino, kar bi bilo v tem trenutku prav. Enako seveda velja za njegovi sestrici.
A. K. K., dečkova učiteljica v prvem razredu
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Nedopustno in nečloveško
Mamico in otroke osebno poznam, očeta sem videla le enkrat. Mami je lepo skrbela za svoje otroke, veliko smo se srečevali zunaj, na drsanju itd. Kot drugi sokrajani sem tudi jaz mnenja, da je takšen odvzem in to, da mamica ni videla svojih otrok že od marca letos, nedopustno in nečloveško. Presunjena sem bila, ko sem izvedela, da je od osmih (ali celo devetih) ljudi (strokovno izobraženih za svoj posel), ki so prisostvovali krutemu odvzemu, le eden želel prekiniti postopek, drugi pa so molčali. Še bolj sem presunjena ob dejstvu, da razne institucije venomer ponavljajo, da delujejo v otrokovo korist, pa vedno znova vidimo, da ni tako – še več, otroke dobesedno travmirajo, z njimi vred pa tudi starše in vse vpletene. Jutri smo lahko na vrsti jaz ali vi. Pravimo, da na otrocih svet stoji. Vendar na tako poškodovanih otrocih svet enostavno ne more stati. Absolutno podpiram ovadbo proti sodnici. Vsekakor bi v dotičnem primeru morali ovaditi še koga, kajti tu sodeluje še kup ljudi in institucij, ki zagovarjajo ta kruti odvzem. Vsak nov dan, ki mine brez stika mamice z otroki, povečuje poškodbe tako otrok kot mamice.
S. M.
---------------------------------------------------------------------------------
Hvala v imenu vseh, ki nam je mar
Čestitam vam in se vam zahvaljujem v imenu vseh, ki nam je mar, kaj se dogaja našim najranljivejšim sodržavljanom. S svojim ravnanjem nam dajete upanje, da še znamo dvigniti glas, kadar nas krivice zabolijo.
Sodnica očitno pozna le zakone v prid odraslim, če pa bi upoštevala Konvencijo o otrokovih pravicah, ki v svojem 3. členu pravi: »Pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, bodisi da jih vodijo državne bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa, morajo biti otrokove koristi glavno vodilo,« bi se zagotovo odločila drugače.
Pridružujem se podpisnikom ovadbe
Majda Struc, Zagovornica – glas otroka
-------------------------
Pričevanje iz Avstralije
Družino poznava že skoraj 20 let, predvsem iz časa, ko je živela v Avstraliji in smo si bili precej blizu.
Strinjava se z oceno situacije, ki je podana v ovadb,i in bi rada prispevala se dodaten kontekst na podlagi lastnih izkušenj.
Mati je bila do otrok nedvomno vedno izjemno ljubeča in skrbna. Od njihovega rojstva v Sydneyju je zanje skrbela praktično sama. Oče za otroke ni kazal posebnega zanimanja in od njega niso bili deležni ljubezni, topline ali občutka varnosti. Prišlo je tako daleč, da oče matere ni pustil nikamor, ker ni želel paziti na otroke, medtem ko je sam redno hodil na pijačo z znanci ali pa za več dni jadrat na deski.
Oče je zelo inteligenten in v družbi je bil prijeten in očarljiv. Počasi pa sva začela opažati njegove negativne osebnostne značilnosti, ki so se vedno bolj stopnjevale. Bil je namreč izredno egoističen, s pomanjkanjem empatije in močnim občutkom vzvišenosti. Želel je kontrolirati in manipulirati vsako situacijo in je na prefinjen način izkoriščal ljudi okoli sebe. Velika večina se tega ni nikoli zavedala, v redkih primerih, ko pa se mu je kdo zoperstavil, so iz njega izbruhnili jeza, sovraštvo in maščevalnost.
Za zaključek naj omeniva dogodek, ki po najinem mnenju povzema očetov odnos do svojih otrok. Na obali je jedel kosilo in sina ostro nagnal stran, ker z njim ni hotel deliti hrane, kljub temu da je otrok jokal od lakote.
Nedopustno in boleče je, da sistem dovoljuje tako kruto kratenje človekovih pravic otrok ter jim s tem povzroča nepopravljivo psihološko in čustveno škodo. Upava, do bo ovadba pripomogla k hitri razrešitvi situacije v korist otrok.
Lep pozdrav,
Renata Zupanc in Alen Varsek, Sydney
