Zanimivo je, da je priporočilo o rednem prezračevanju prostorov povsem običajno med sezono gripe, recimo, pri virusi covida pa se je o tem, da prezračevanje lahko rešuje življenja, na ravni tistih, ki upravljajo naša življenja med epidemijo, začelo govoriti dokaj pozno. Ali pa sploh še ne.
(Pre)slišani strokovnjaki.Zveza evropskih združenj za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo REHVA(angl. Federation of European Heating, Ventilation and Air Conditioning Associations), združenje več kot 120.000 inženirjev iz 27 evropskih držav, je prve napotke za uporabo komercialnih in javnih stavb v času širjenja koronavirusa oblikovala že marca letos in jih doslej na podlagi novih spoznanj o širjenju virusa že dvakrat posodobila, tudi na podlagi priporočil Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o pomembnosti prezračevanja. Omenjene nasvete je naš NIJZ povzel in objavil junija.
Je Mitja Vilar, industrijski oblikovalec, inovator in še veliko drugega, apel za ureditev sistemov prezračevanja med epidemijo covida-19 začel na številne naslove ljudi z močjo odločanja pošiljati že marca?
Mitja Vilar je človek, zaradi katerega imamo pri nas reševalce na motorjih, čeprav na njegove zasluge za to mnogi zdaj radi pozabijo. Je tudi človek, ki si celo že več kot deset let, kolikor je bilo potrebnih za uvedbo reševalcev motoristov, prizadeva, da bi za hitre intervencije uvedli tudi gasilce na motorjih. Pa človek, ki mu je nekoč uspelo svojo zamisel o bliskovkah na lokomotivah, ki bi zaradi večje vidnosti vlakov preprečile marsikatero smrt na tirih, spraviti v zakon, a je politika (ljudje iz zdajšnje vladne garniture) to pozneje prečrtala. Med drugim zato, ker je predrago (kar pa ne drži).
V čigavi pristojnosti je reševanje življenj? No, to je že zgodba za kdaj drugič, jo pa z zgodbo o nujnosti urejenih sistemov prezračevanja med covidom-19 povezuje temeljno izhodišče vseh prizadevanj Mitje Vilarja – to je reševanje življenj.
Po več mesecih vztrajnega pošiljanja pobud ministrom in drugim javnim funkcionarjem, tudi varuhu človekovih pravic, ki so ga bodisi ignorirali bodisi odgovarjali v stilu »ni v naši pristojnosti«, je enega od (redkih) zaveznikov našel v pravniku dr. Andražu Teršku, ki je Vilarjevo pobudo podprl, jo tudi objavil na svoji spletni strani in pripisal: »Apeliram na javno oblast, predstavnike različnih strok, zdravniško skupnost, koalicijske in opozicijske poslance in poslanke, tudi na predstavnika neformalne koalicije K.U.L., da se vendarle opredelijo do teh predlogov, da o njih razmislijo, se o njih pogovorijo in nekaj ukrenejo. Prezračevanje in čiščenje zraka verjetno ne more škoditi, je res, je takšno razmišljanje laika pravilno? Lahko pa dejansko rešuje življenja, drži? Prosim.«
Najprej fizika, potem medicina. Takole med drugim piše Mitja Vilar: »Vsakič, ko človeštvo naleti na svetovni problem, se pokaže, kakšne probleme delajo tisti voditelji, ki stvari ne poznajo. Ni treba razpravljati o dejstvih, ta so tu, pa če verjamemo, recimo, v segrevanje ozračja ali ne.
Zgodba o širjenju okužb s covidom-19 je enaka. Ker ima medicinske posledice, se je v prve vrste potisnilo zdravnike. Vendar pa je to težava, kajti nihče od ključnih odločevalcev ne razmišlja pravilno. Namreč, širjenje virusov, bakterij, strupov, plinov … v vodi ali zraku, se deli v dve fazi. Prva je, dokler so stvari v zraku ali vodi, druga nastopi, ko vstopijo v telo. V zraku o tem, kam delci gredo, odloča zračni tok. V vodi vodni tok. Če obvladujemo zračne tokove, obvladujemo tudi delce. Vsakdo, ki ima v stranišču ventilator ali v kuhinji napo, to ve. Tisti, ki delamo v industriji, pa poznamo več različnih stopenj obvladovanja zraka. Od preprostega odsesavanja, denimo v mizarstvu, avtoličarstvu, proizvodnji, pri pakiranju kemijskih stvari, do najzahtevnejših pogojev pri pakiranju hrane, zdravil ali v operacijskih prostorih, kjer je definirana atmosfera. Ves zrak, ki gre v prostor in iz prostora, mora skozi filtre.
Pri okuženih z boleznijo covid-19 je dovolj rešitev temeljnega problema. To je odvajanje izdihanega zraka iz zaprtih prostorov. Odzračevanje. Iz sob v domovih za starejše ali iz ambulant, kontejnerjev za medicinsko obravnavo, vozil nujne pomoči, javnih zaprtih prostorov.
Razdalje med ljudmi, prepoved potovanj, odpovedi javnih prireditev, šolanje od doma in plejada drugih ukrepov imajo skupni imenovalec: da izdihan zrak okužene osebe ne more okužiti druge osebe.
Cilj vseh odločitev politike in stroke, to je zmanjšanje širjenja virusa, lahko rešimo tako, da obvladujemo kritični del prenosa. To je zrak. Fizično je prenos virusa bistveno težji, zaščite je veliko in virus mora sploh priti na sluznico. Dokler je recimo na koži, ne gre v telo. Pri dihanju pa gre virus direktno v pljuča, če dihamo skozi usta. Če dihamo skozi nos, je na poti več ovir in možnost okužbe je manjša.
Kaznivo dejanje nevestnega dela? Odsesavanje izdihanega zraka iz prostorov je stroškovno poceni možnost, kajti uporabljajo se velikoserijski izdelki, cevi. Učinek tega pa je ogromen.
Več v reviji Zarja Jana št. 44, 3.11.2020
