Največji finančni eksperiment v svetovni zgodovini. »Delniški trgi rastejo že več kot desetletje. Njihova rast sovpada z znižanjem obrestnih mer pred malo več kot desetletjem. Takrat se je referenčna obrestna mera Evropske centralne banke znižala na en odstotek in nato leta 2015 prišla na raven ničelne obrestne mere. Obenem so vse centralne banke začele z intervencijami na denarnih trgih in so za zaustavitev krize praktično preplavile svet s poceni denarjem. Izjave centralnih bankirjev so nakazovale, da bodo lahko na trg plasirali toliko denarja, kolikor bo potrebno, samo da ne bi prišli do točke, ko bi postal svetovni finančni sistem nelikviden. Dejansko pa so s tem odprli Pandorino skrinjico, ki se je po mojem mnenju ne da več zapreti. Zaradi finančne krize se je skokovito povečalo zadolževanje držav. Realno gledano so bili glavni kupci oziroma financerji dodatnih zadolžitev centralne banke, ki so omogočale in še omogočajo zadolževanje po zgodovinsko nizkih obrestnih merah. Žal je ta kriza kar trajala in trajala. Zaradi pandemije pa je prišla še nova kriza in zopet povečala potrebo po zadolževanju s strani držav. V tem trenutku je razviti svet (posamezniki, podjetja, države) zadolžen za več kot 400 odstotkov BDP. Države imajo še vedno velike tekoče primanjkljaje. Tako so se centralne banke in države ujele v medsebojno past. Centralne banke tako praktično ne morejo več bistveno povečati obrestnih mer, saj bi višje obrestne mere vodile do še višjih primanjkljajev držav in verjetno tudi do njihovih bankrotov. To je en del zgodbe. Drugi del je ta, da so vlagatelji zaradi nizkih obrestnih mer na bankah iskali naložbe, ki prinašajo boljše donose. Zato so veliko investicij preusmerili na delniške trge in trge nepremičnin. Tudi krediti z ugodnimi obrestnimi merami so zelo pomagali k višjim cenam nepremičnin. V letošnjem letu pa smo doživeli velik porast cen surovin in hrane, kar se pa že odraža v višji stopnji inflacije,« je povedal Peter in dodal, da je logično vprašanje, koliko časa bo tako stanje še trajalo.
Smo v obdobju pospešenega tiskanja denarja, visokih javnih primanjkljajev, visokih cen delnic, visokih cen nepremičnin, nizkih obrestnih mer, velikih državnih spodbud, ki so načrtovane za naslednjih nekaj let, naraščajoče inflacije, hitro starajočega se prebivalstva v Evropi in zaradi pandemije visokih stroškov v zdravstvu, ki se verjetno še nekaj let ne bodo znižali. Take situacije v svetu še nismo doživeli. Zato ocenjuje, da živimo v resnično največjem finančnem eksperimentu v svetovni zgodovini. Finančni balon lahko poči danes ali pa čez nekaj let. Dejstvo je, da bo počil in da ne bo zelo prijetno, če na to ne bomo pripravljeni.
Kako izgubljamo denar. Če bankirji, vlade, finančniki ne vedo, kako rešiti nastalo situacijo, je najlažja rešitev nadaljevanje dejanj zadnjih desetih let. To pomeni nadaljnje tiskanje denarja pri centralnih bankah, nadaljevanje politike nizkih obrestnih mer, nadaljevanje financiranja javnih projektov z dodatnim zadolževanjem držav. Alternativ tako rekoč ni. Táko stanje pripelje do inflacije in verjetno jo občutijo že vsi, ki hodijo v trgovine in polnijo jeklene konjičke. Glede na zadnje podatke statističnega urada je trenutna uradna inflacija v Sloveniji 2,1-odstotna. To pomeni, da vrednost prihrankov ljudi zaradi nizkih obrestnih mer na bankah realno kopni. »Inflacija ima veliko podobnosti z radiacijo – sevanjem. Ne vidiš je, ne slišiš je, ne vohaš je. Ko jo začutimo, je pa že prepozno. Starejše generacije imajo izkušnje iz bivše Jugoslavije. Ne bi bilo slabo pogledati lekcij iz tistega časa in se začeti pripravljati tudi na ta scenarij. V času inflacije realne vrednosti, kot so plemenite kovine, odigrajo vlogo ključnega zaščitnika vrednosti. Za nakup nepremičnine potrebujemo velik enkratni znesek, plemenite kovine lahko kupimo že za nekaj sto evrov. Papirologija pri nakupu in prodaji nepremičnine je precej kompleksna, nakup plemenitih kovin je zelo preprost. Nepremičnine ne moremo prodati, ko se nam zahoče, oziroma lahko odprodaja traja tudi daljše obdobje, še posebej če nismo fleksibilni pri ceni. Plemenite kovine lahko odprodamo kadarkoli. Denar za odkup prejmete na transakcijski račun v nekaj dneh. Seveda nobena naložba nima samo prednosti, ima tudi slabosti. Največja varnost pri zaščiti premoženja sta razpršitev in ne pretiravanje v eni vrsti naložbe. Že stoletja obstaja zelo preprosta strategija, in to je razporeditev premoženja na tretjine: tretjina v banke, tretjina v nepremičnine in tretjina v plemenite kovine. Glede na množico novih možnosti investiranja je ta strategija lahko tudi drugačna, vendar se logika v osnovi ne spremeni,« je razložil sogovornik in pristavil, da zagotovo največje donose prinaša naložba v znanje.
Več v reviji Zarja Jana, št. 22, 1.6. 2021
