Svetovni dan lokalizacije je nastajajoče svetovno gibanje, ki si prizadeva obnoviti pripadnost skupnosti in ljudem ter okolju prijazne ekonomije, s poudarkom na lokalnih prehranskih verigah. Pri tem pomembnem dogodku sodeluje okrog 30 držav na šestih kontinentih. Ljudje po vsem svetu se prebujajo in čedalje bolj zatekajo k lokalni prehrani. K temu jih v okviru svetovnega dneva lokalizacije spodbujajo mnogi znani ljudje, med drugim večkrat nagrajena kanadska novinarka, pisateljica, filmska ustvarjalka in prodorna družbena aktivistka, znana po svojih političnih analizah in kritikah globalizacije podjetij in kapitalizma, Naomi Klein, angleški komik, igralec, radijski voditelj, pisatelj in aktivist Russell Edward Brand, madžarsko-kanadski zdravnik, avtor knjige Ko telo reče ne, Gabor Maté, znani ameriški jezikoslovec, javni intelektualec in politični aktivist Avram Noam Chomsky, ki je med drugim dejal, da prihaja čas, ko bo opolnomočenje lokalne ekonomije za proizvodnjo osnovnih potreb prebivalcev osnovnega pomena.
Korona nam je dala vetra. Kako zelo smo odvisni od domače samooskrbe, je postalo jasno ob prvih ukrepih zaradi koronavirusa. Mnoge je postalo strah, ali bomo, če se zaprejo meje, sploh imeli dovolj svoje hrane. Številni Slovenci so bolj kot kadarkoli prej začutili potrebo po povezovanju z lokalnimi kmeti, v obliki skupnostnega naročanja (ena prvih tovrstnih skupin v Sloveniji je bila Nakupujmo skupaj), projekta 4 letni časi, Zeleni krog, do najnovejšega Posvoji kmeta, ki nastaja pod okriljem pionirja skupnostnega naročanja Marjana Kogelnika. V ta namen je nastalo tudi kar nekaj FB-skupin, med njimi recimo Mala tržnica severne Primorske. Njena ustanoviteljica Anja Kovačič Forznarič je za Radio Prvi povedala, da je na začetku koronakrize razmišljala, kje bi prišla do kakovostne hrane. Ker v njenem okolju ni našla platforme, ki bi povezovala lokalne kmete in kupce, želela pa je, da bi vsi imeli dostop do prvinske lokalne hrane, je ustvarila skupino po zgledu podobne iz Istre. Bila je presenečena, ko je videla, koliko ljudi ima podobne želje, saj je skupina v nekaj dneh dosegla 10.000 članov, njihovo število pa se je danes, leto dni pozneje, podvojilo. Delujejo tako, da kmetje v skupini povedo, kaj imajo na voljo, ceno in kakšna je možnost prevzema oziroma dostave. Po drugi strani pa tudi kupci javijo, kaj bi si želeli imeti, in se kmetje odzovejo na njihovo povpraševanje. Anja je na strani zapisala, da skupina pomaga širiti zavest o pomenu prvinske lokalne hrane za zdravje posameznika, s povezovanjem pa želi pripomoči k vse večji lokalni samooskrbi.
Pomembna je odločitev. Podobna skupina je tudi Mali plac za prihodnost, v kateri se združujejo kmetje in kupci. Skupina, ki je začela s prodajo neretvanskih mandarin, je nastala povsem po naključju in iz srčne želje. Njena ustanoviteljica Ana Ljubojević si je želela kakovostne in zdrave hrane za svojo družino. Čeprav skupina obstaja že več let, se je njena ponudba enormno razširila med koronakrizo, ko so ljudje začeli vse bolj iskati domače vire zdrave prehrane, in tako so se obrnili na lokalne kmete. Odtlej je povpraševanja pri njih res ogromno. Potem ko naročite živila iz njihove bogate ponudbe, jih pridete ob določenih dneh iskat na eno od prevzemnih mest po vsej Sloveniji. Nekateri pa kar sami najdejo svojega kmeta, od katerega potem bolj ali manj redno odkupujejo izdelke. Tako se oba vzajemno podpirata in imata od tega koristi. Sama sem tako pred dvema letoma spoznala Romano Rejc, ki je pred leti pustila staro življenje za seboj in se odločila za ekološko kmetovanje. Od pomladi do jeseni, v skladu z ritmom narave in načeli biodinamike, skrbi za raznolik pridelek. Začela je s partnerskim kmetijstvom. Našla je družine, ki so se odločile odkupovati njene pridelke, in sodelovanje je steklo. Pri delu ji pomagajo prostovoljci, ki pridejo na kmetijo preko mreže wwoof in workaway, pa tudi prijatelji se ji z veseljem pridružijo, da se malo razmigajo in česa naučijo. Načinov, kako torej priti do kakovostne lokalne hrane, je veliko, le odločiti se moramo za spremembo. Da se torej namesto za poceni tujo hrano, ki jo ponujajo trgovinske verige, odločimo za lokalno, kakovostno in zdravo domačo.
Več v reviji Zarja Jana, 22.6.2021
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
