»Eden od preprostejših kazalnikov, s pomočjo katerega lahko spremljamo temperaturni stres pri vseh živih bitjih v našem podnebju, je število vročih dni. Za vroč štejemo dan, ko temperatura preseže 30 stopinj Celzija. Z rastjo povprečne temperature se je število takih dni v zadnjih desetletjih močno povečalo v vseh regijah, z izjemo najvišjih predelov alpskega sveta. V hladnih alpskih dolinah, na primer v Ratečah, so bili do sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja vroči dnevi izjema, v zadnjih letih pa se je povprečno letno število takih dni dvignilo nad sedem. V Ljubljani je bilo pred začetkom hitre rasti temperature povprečno letno število vročih dni okoli deset, danes pa jih v povprečju lahko pričakujemo več kot 30 na leto. Še za odtenek večje je danes povprečno letno število vročih dni na Obali in Goriškem, kjer jih imamo v povprečju več kot 40,« je razložila mag. Mojca Dolinar z Agencije Republike Slovenije za okolje.

Tropske noči so še hujše! A tople noči so za organizem še večja obremenitev kot vročina čez dan. »Takrat si niti čez noč ne moremo odpočiti od vročinskega stresa. V tropskih nočeh temperatura tudi ponoči ne pade pod 20 stopinj Celzija. Pred začetkom hitre rasti temperature v sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja smo imeli tropske noči večinoma na Obali in Goriškem. V nižinskem delu preostale Slovenije so bile takrat redka izjema. Danes, na primer, v Ljubljani lahko pričakujemo povprečno osem takih noči v enem poletju.«

Toplo, vroče, zelo vroče. Bo poleti v ekstremnih dneh pri nas še bolj vroče? »Meritve za Slovenijo kažejo, da se v zadnjih treh desetletjih strmo povečujejo vsi kazalniki vročine: število toplih dni, ko temperatura preseže 25 stopinj Celzija, število vročih dni, ko temperatura preseže 30 stopinj Celzija, in število tropskih noči, ko se temperatura ne spusti pod 20 stopinj Celzija povsod po Sloveniji, v zadnjem desetletju pa vsako leto v večjem delu poseljene Slovenije beležimo tudi zelo vroče dni, ko temperatura preseže 35 stopinj. Vročinski val je po definiciji obdobje, ko vročina vztraja vsaj tri dni. Definicija je vezana na zmogljivost prenašanja toplotnega stresa pri ljudeh. V tako dolgem obdobju ima namreč akumuliran toplotni stres brez prekinitve lahko resne posledice na zdravje tudi sicer zdravih ljudi. Tudi za vročinske valove naše meritve kažejo, da jih je vedno več, hkrati pa postajajo tudi daljši.«

Se bomo selili vse višje? Vroči dnevi bodo tudi pri nas zahtevali vse več prilagajanja. »Ljudje smo skozi stoletja vročini prilagodili svoj način življenja. Tak tipičen primer je popoldanska siesta v sredozemskih deželah, ko se ljudje umaknejo k počitku, saj vročina sredi dneva onemogoča delo, posebej tisto na prostem. Naraščanje temperature, kot ga opažamo v zadnjih treh desetletjih, je od sto- do tisočkrat hitrejše kot katerekoli spremembe podnebja v zadnjem milijonu let Zemljine zgodovine. Večina živih bitij se na tako hitre spremembe ne more prilagoditi, zato izumirajo. Pri nas je tipična prilagoditev živalskega in deloma tudi rastlinskega sveta migracija v predele z višjo nadmorsko višino.«

Več v reviji Zarja Jana, št. 26, 29.6. 2021