»V čast mi je, da sem postala prejemnica Goldmanove nagrade. To je priznanje za naše dosežke. Ohraniti moramo naravo, našo vodo, zrak in zemljo. Teh virov ne potrebujemo le zase, ampak tudi za svoje otroke in njihovo prihodnost. Ostali bomo aktivni v Krušćici, hkrati pa pomagali drugim v BiH in regiji, ki se bojujejo za svoje reke,« je ob prejemu nagrade za Sarajevo Times povedala Bilalova.
Balkanske reke so zaradi svoje neokrnjenosti privlačne za graditelje hidroelektrarn, kljub temu pa se vse več ljudi zaveda, da je treba ohraniti prosto tekoče reke za prihodnje generacije. Reka Krušćica je sicer vodni vir za skoraj 150.000 ljudi.
HE, novi vir tveganja za nesreče. Tudi slovenske reke niso imune za gradnjo novih jezov. Med najaktualnejšimi so trenutno načrti za nove velike hidroelektrarne na Savi, naši najdaljši reki. Čeprav imamo na njej zgrajenih že osem velikih hidroelektrarn, v njenem porečju pa tudi več kot 230 malih hidroelektrarn, namerava Holding slovenske elektrarne (HSE) zgraditi še eno verigo desetih hidroelektrarn med Medvodami in Suhadolom (t. i. srednja Sava).
Pa se Slovenci sploh zavedamo pomena in nujnosti zaščite naše najdaljše reke?
Srednja Sava med Medvodami in Suhadolom je edini še ohranjen daljši sklenjeni odsek Save v Sloveniji. To je izjemno pomemben življenjski prostor številnih domorodnih in ogroženih živalskih ter rastlinskih vrst, hkrati pa ima velik pomen za ljudi. V podzemnih vodonosnikih vzdolž reke so zaloge kakovostne pitne vode, plodna polja v njenem porečju omogočajo pridelavo hrane, vodni in obvodni prostor pa ponuja prebivalcem možnosti za oddih, rekreacijo ter turizem.
Zajezitev reke spremeni raven podzemne vode, mulj v dnu akumulacijskih jezer pa prekine naravno povezanost med reko in podtalnico. Sprememba rečnega toka in zamuljevanje tudi močno zmanjšata naravno samočistilno sposobnost reke. Vse to vpliva na kakovost vode in dostopnost podtalnice. Hidroelektrarne reko odrežejo od njenih naravnih poplavnih površin in so lahko nov vir tveganja za nesreče. Veriga pregrad poveča hitrost in s tem intenziteto poplavnega vala, tveganje za ljudi pa predstavlja tudi nevarnost porušitve pregrade.
Več v reviji Zarja Jana, št. 25, 22.6. 2021
