Zgodba pogumne mariborske igralke namreč še zdaleč ni bila edini primer spolnega nadlegovanja na akademiji. Kot je za Zarjo Jano povedala njena stanovska kolegica Iva Babić, so prvi rezultati ankete, ki sta jo med ustvarjalci na področju avdiovizualne produkcije in uprizoritvenih umetnosti izvedli osrednji cehovski združenji, pokazali, »da februarski primer ni anomalija, temveč kažejo na resen sistemski problem«. Anketo je izpolnilo 358 ljudi, spolno nadlegovanje pa naj bi doživelo kar tri četrt anketirank in okoli tretjina anketirancev.
Od februarskega razkritja Mie Skrbinac se je spremenilo marsikaj. Matjaž Tribušon, zoper katerega je na Univerzi v Ljubljani tudi uradno vložila prijavo zaradi spolnega nadlegovanja, je bil na AGRFT zaposlen kot profesor dramske igre in umetniške besede. Po škandalu je vodstvo akademije prekinilo delovno razmerje z njim, vendar je na delovnem sodišču v Ljubljani s tožbo proti delodajalcu skušal obdržati službo. Na AGRFT so nam pojasnili, da postopek še ni zaključen. Osramočeni in tudi medijsko linčani profesor se je umaknil iz javnosti, o duševni ceni, ki jo je bil prisiljen plačati za svoje početje, pa je spregovoril njegov igralski kolega Branko Šturbej v odmevnem pogovoru za Slovenske novice z zgovornim naslovom »Matjaž Tribušon je uničen človek«. Iz javnosti se je prav tako umaknila Mia Skrbinac, tudi na vprašanja Zarje Jane za pričujoči članek se ni odzvala. Reakciji obeh je moč razumeti, gre za resnično težke stvari, za katere človek potrebuje mir in čas, da se ponovno postavi na noge ter si osmisli življenje.
Več prijav spolnega nadlegovanja. Tribušon pa ni edini profesor z AGRFT, na katerega letijo očitki o spolnem nadlegovanju. Poleg njega so bile do danes podane prijave še zoper štiri njegove – kot vse kaže – bivše sodelavce. »V vseh primerih je vodstvo akademije predalo prijave Univerzi v Ljubljani, ta je vodila in dokončala vse postopke. Tri prijave so bile zavržene, v enem primeru pa je bilo podano pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi krivdnih razlogov. Delavci opravljajo dela in naloge v skladu s svojimi pogodbami o zaposlitvi,« so nam razložili na AGRFT.
Poleg teh pa tečejo tudi kazenski postopki. Po prijavah igralcev in igralk je policija oblikovala kazenski ovadbi zoper dve osebi, ki jih v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov ne želijo razkriti. Obe ovadbi so posredovali na ljubljansko okrožno tožilstvo, kjer pravijo, da »še ni bila vložena nobena obtožnica, saj sta obe zadevi šele v fazi predloga za uvedbo kazenske preiskave«. Drugače povedano, neimenovanima grešnima profesorja še vedno grozi, da se bosta morala za svoje početje zagovarjati na sodišču.
Po plazu razkritij, ki jih je sprožila izpoved Mie Skrbinac, sta v slovenskem igralskem cehu stekla samorefleksija in očiščenje. Obe ključni cehovski združenji, Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI) in Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS), sta žrtvam spolnega nadlegovanja in šikaniranja brez pridržkov stopili v bran. Ob tem pa se v obeh organizacijah še kako zavedajo, da še zdaleč ni dovolj zgolj imeti stališče, ampak je treba predvsem ukrepati. S tem se strinja tudi igralka ljubljanske Drame Iva Babić. Sodeluje v skupni delovni skupini DSI in ZDUS, ki se je po februarskih razkritjih spontano zbrala v želji, da bi enkrat za vselej spremenili stvari v gledališču in avdiovizualni produkciji ter s tem pomagali spremeniti družbeno klimo glede vprašanj vsakršnega nadlegovanja. »Pisali smo vsem slovenskim gledališčem in AGRFT in jih pozvali, da se javno opredelijo glede spolnega nadlegovanja, poiskali smo ustrezno pomoč za tiste, ki jo potrebujejo, pripravili smo anketo in nanjo so se kolegi množično odzvali,« našteva Iva Babić.
Ne gre za nov pojav. »Anketo smo naredili, da preverimo stanje in da bomo skušali ljudi izobraziti, ozavestiti, spremeniti klimo v gledališčih in na snemanjih. Da bomo dali mladim samozavest in bodo glasneje povedali, kaj ni sprejemljivo. K izpolnjevanju smo povabili člane obeh društev, odzvalo pa se je 358 oseb,« pojasnjuje podpredsednica DSI Maja Sever. In dodaja, da rezultate še vedno analizirajo psihologi, da pa prvi odzivi potrjujejo strahove, da so prakse spolnega nadlegovanja in trpinčenja globoko zakoreninjene. »Po prvih rezultatih naše ankete je 78 odstotkov žensk in 39 odstotkov moških doživelo neko obliko spolnega nadlegovanja,« pravi Iva Babić.
Kljub temu je po razkritjih Mie Skrbinac med slovenskimi igralkami in igralci prvič zavel svojevrsten optimizem, mnogi so spoznali, da v svojih travmatičnih doživetjih niso sami, obenem pa so dobili upanje, da bo prihodnjim generacijam tovrstno trpljenje v celoti prihranjeno.
Več v reviji Zarja Jana št. 47, 23.11.2021
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
