Zadnje čase tudi opažam, kako paradoksalno je, da imam sredi Ljubljane lažji dostop do vse sorte domačih pridelkov z vseh koncev države kot moja mama na podeželju. Tako iz betonske džungle vozim na podeželje najboljše češnje in češplje, recimo. V Ljubljano se pač stekajo raznovrstni ponudniki, medtem ko je, na primer, v majhnem Slovenj Gradcu tržnica praktično izginila. Bolj ko so rasla nakupovalna središča, slabša je bila ponudba na trgu, kamor je pred 25 leti še hodila kmetica s Ptuja prodajat čebulček in druge sadike.
Slovenjgradčani imajo namesto tržnice zdaj mlekomat in jajcemat, se pa na mestni občini Slovenj Gradec zavedajo tega, na to jih opozarjajo tudi ekološka društva, in v treh letih načrtujejo umestitev tržnice v sklopu izgradnje parkirne hiše. Povedali so nam, da bodo zagrizli v to kislo jabolko in meščanom vrnili tržnico, na katero bodo povabili pridelovalce iz vse Koroške. Trenutno pa malo tistega občasnega direndaja v mesto prinesejo le občasni sejemski dogodki.
So pa denimo zato v Velenju v zadnjih letih močno okrepili ponudbo na tržnici in veselje je nakupovati med stojnicami različnih lokalnih proizvajalcev ter pridelovalcev. Tako ne manjka ekološka zelenjava, raznovrstna je ponudba domačega kruha, piškotov in peciva, tudi mesnih izdelkov, pred katerimi se že okoli desete ure vijejo dolge kolone.
Ali imate parkirišče? Da bi prinesli tržnico v vsak kraj in da pozimi tržnice zaradi neugodnih vremenskih razmer ne bi samevale, je Irena Rotar iz civilne iniciative Ekoci že pred leti predlagala tržnico v vsakem gasilskem domu. Tam bi lahko lokalni kmetje ponudili svoje pridelke ali pa bi si pridelke med sabo izmenjevali tudi vrtičkarji. Vsi na enem mestu – pod streho. Nima pa vsak gasilski dom dovolj velikega parkirišča, kar je tisti pomembni luksuz, ki pri ljudeh mnogokrat pretehta, ko se odločajo, kam zaviti: ali na trg ali v nakupovalni center.
Z razkošno velikim parkiriščem v občinski lasti, za zdaj je še makadamsko, ga bodo pa v naslednjem letu asfaltirali, se lahko pohvali tržnica Domžale. In to je poleg dobre ponudbe in obvladljivosti njena prednost. V zadnjih desetih letih je doživela razcvet, ki pa se ni zgodil kar sam od sebe. »Pred dvajsetimi leti je bilo kakšnih šest stojnic, nato smo tržnico povečali, pozneje še enkrat. Na občini smo sledili tako zanimanju kupcev kot prodajalcev. S ponudniki nimamo težav, k nam prihajajo iz vse Slovenije,« razlaga Vido Repanšek z občine Domžale. Ponudniki so nam povedali, da so bili sprva povabljeni na tržnico v okviru različnih dogodkov, kot so Pozdrav pomladi, Pozdrav jeseni ali Dobrodošli v Domžalah, na katerih se predstavljajo slovenski kraji oziroma pokrajine. »Tržnica je bila od nekdaj prostor srečevanja in ljudje so zadovoljni, da je v mestu živahno, da lahko kupijo domače pridelke, se družijo vse generacije, da obisk tržnice privzgojimo tudi mlajšim. In to je treba (načrtno) negovati!«
Več v reviji Zarja Jana, št. 45, 9. 11. 2021
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
